Na Hrvaškem žrtve, v Sloveniji in Tajvanu storilci

Pred pričetkom nadaljevanja sojenja v aferi Klicni centri je bilo prejšnji teden občutiti tesnobo. Največja dvorana mariborskega okrožnega sodišča res meri najmanj 70 kvadratnih metrov, vendar v tem procesu je prisotnost obvezna za precej ljudi. Šest je obdolženih trgovine z ljudmi in pomoči pri tem, brani jih šest odvetnikov, sodi jim veliki, petčlanski senat, tukaj smo bili še strojepiska, tožilka, prevajalec za kitajski jezik, štirje pravosodni policisti, ki so obtožene pripeljali iz pripora, in petindvajseta po vrsti avtorica tega zapisa. "Me veseli, da ste vsi zdravi. Da bi tako ostalo, vas opozarjam na upoštevanje navodil," je navzoče pozdravil predsednik senata Boštjan Polegek. Na že tako ali tako zapletenem sojenju, ki je oteženo zaradi prevajanja v mandarinsko kitajščino, je trem obtoženim tujcem in prevajalcu dodatno oviro predstavljalo obvezno nošenje zaščitne opreme, vendar so se vsi potrudili in se sporazumeli, čeravno z masko, ko ta zakriva usta in nos, ni enostavno razločno govoriti.

Le eden priznal

Proces se bliža koncu. Spomnimo, da so osumljenim v aferi Klicni centri prostost v Sloveniji in na Hrvaškem odvzeli januarja 2018. Za rešetkami pri nas so takrat pristali brata Allen in Tomislav Cvek ter štirje državljani Ljudske republike Kitajske iz Tajvana: Chung Chen Wei, Hsu Tzu Hsiang, Hong Peng Syuan in Huang Tsun Siao. Slednji je edini, ki je priznal vpletenost v trgovino z ljudmi. Obsojen je bil na tri leta in osem mesecev zapora, kazen pa je že prestal, saj so ga konec februarja letos pogojno izpustili na prostost in je smel odleteti v domovino. Specializirano državno tožilstvo domnevno vpletene v kriminalno združbo bremeni, da so od novembra 2015 do aretacije v Sloveniji in Zagrebu najemali vile in v njih vzpostavili nezakonite centre z namenom goljufanja v mednarodnem telefonskem prometu. Za izvajanje posla so domnevno zasužnjili več deset ljudi iz Kitajske in Tajvana, ki so jih v Evropo zvabili pod pretvezo, da bodo z delom lahko odplačali svoje dolgove, nakar naj bi jih bili dobesedno zasužnjili.

O rdečem listku in kuverti v sefu

Od tega je največji delež pripadel Allenu Cveku, zatrjuje tožilstvo. Z bratom Tomislavom je bil v hudodelski združbi zadolžen za iskanje lokacij in vzpostavitev klicnih centrov, dostavo hrane in pijače, odvažanje odpadkov in organizacijo prevoza žrtev trgovine z ljudmi z letališča. Prevoze naj bi bil opravljal tudi njun oče Josip Cvek, nad katerim visi očitek pomoči pri kaznivem dejanju. Zdaj, ko se proces bliža koncu, je tožilstvo obtožnico nekoliko spremenilo, predvsem v delu, ki se nanaša na premoženjsko korist obdolženega Allena Cveka. Očitano premoženjsko korist mu je tožilstvo zmanjšalo, on pa krivdo, tako kot ostali, še naprej odločno zanika. "Ni res, da sem si pridobil 100 tisoč evrov koristi, kar tožilstvo v spremenjeni obtožnici utemeljuje z vsebino rdečega listka. Tožilstvo si napačno razlaga, da vsak napisani znesek na listu predstavlja prejetje gotovine. Ta listič sem hranil v sefu v kurilnici v naši hiši, nanj pa sem zapisoval vsakokratno stanje gotovine v sefu. Šlo je za denar, ki sem ga sproti izročal Aleksu, kot sem pojasnil že večkrat doslej," je svoj zagovor prejšnji torek dopolnil Cvek. Ob tem dodajmo, da je Aleks eden od organizatorjev združbe, ki je prav tako obtožen, vendar ga naši policisti skupaj s še devetimi obtoženimi niso prijeli, ker je bil v času sklepne kriminalistične akcije že v domovini, v Tajvanu. "Glede kuverte z zapisanimi različnimi datumi, na katero se v obrazložitvi obtožnice, v delu o moji pridobljeni premoženjski koristi, sklicuje tožilstvo, pa želim povedati, da to ni bila gotovina, ampak sem na kuverto zapisoval zneske nakazil tujcev, ki sem jih prejemal na račun. Ta nakazila so bila namenjena za najemnino posameznih hiš. Kasneje sem Aleksa tudi prosil, naj ne zlorablja več mojega TRR za to," je še povedal Cvek.

Na Hrvaškem terjali nižje kazni

Allen Cvek si je privoščil tudi precej kritike dela tožilstva. Očita mu, da se ni dovolj poglobilo v zadevo, saj če bi si naši tožilci pridobili izjave, ki so jih dali zaslišani pred hrvaškimi organi (sklepna akcija se je v Sloveniji in na Hrvaškem dogajala istega dne), bi bilo mogoče ugotoviti, kakšna je bila dejansko vloga posameznikov v hiši. Predvsem pa se zdi Cveku nelogično, da so imeli isti štirje ljudje, ki po slovenski obtožnici veljajo za člane kriminalne združbe, v hrvaškem procesu status žrtve trgovine z ljudmi. In ne le to. "Vse te osebe, ki so pri nas ali žrtve ali storilci, so v Tajvanu obsodili kaznivega dejanja goljufije," je potegnil paralelo Cvek. Še zlasti absurdno pa obtoženi Allen Cvek vidi okoliščino, kakšno kazen zanj terja tožilstvo. Na predobravnavnem naroku mu je tožilstvo v zameno za priznanje ponudilo, da bo zanj predlagalo kazen tri leta in deset mesecev zapora. Ker sta krivdo zavrnila, je pričakovati, da bo tožilstvo ob koncu procesa predlagalo še več, kar Cveka boli predvsem zato, ker sta jo prijeta na Hrvaškem odnesla veliko bolje. "Absurd se mi zdi, da sem bil 15 mesecev v priporu. Iz hrvaške sodbe pa je razvidno, da sta se tam Tajvanca sporazumela s tožilstvom in dobila manj, kot sem bil jaz v priporu, kljub temu da hrvaška zakonodaja za to očitano dejanje predpisuje enako visoko kazen."