Agencija Reuters je identificirala pet družb, v katerih ima pet milijarderjev pod sankcijami Zahoda svoje deleže, dobavljale pa so več kot 75 odstotkov ključnih kemikalij za največje ruske tovarne eksploziva.
Med petimi milijarderji sta nekdanji lastnik nogometnega kluba Chelsea Roman Abramovič in Vagit Alekperov, ki ga je Forbes aprila lani razglasil za najbogatejšega Rusa, njegovo lastništvo pa naj bi bilo vredno kar 28,6 milijard dolarjev.
V družbi Evraz, v kateri ima Abramovič 28-odstotni delež, trdijo, da dobavljajo kemikalije "samo za civilno uporabo". Alekperovjev Lukoil pa odgovarja, da ne "proizvaja eksploziva in tudi ne nobene komponente, povezane z njim".
Profesorica z Univerze v Massachusettsu Anna Nagurney, ki preučuje oskrbne linije, povezane z vojno v Ukrajini, trdi, da je pet družb pomagalo Moskvi z oskrbo kemičnih sestavin za strelivo in tudi z zaslužki v tujih valutah ob izvozu civilnih proizvodov, kot je gnojilo. "Te družbe morda delujejo kot civilne, a podpirajo vojno," je dejala Nagurney.
Pri agenciji Reuters so spremljali, od kod ruske tovarne streliva dobivajo surovine. Od februarja 2022 do septembra 2024 so analizirali gibanje več kot 600 tisoč železniških prevozov kemikalije, potrebnih za izdelavo eksploziva. Ugotovili so, da je pet družb ruskih milijarderjev oskrbovalo pet ruskih tovarn eksploziva in smodnika, ki so pod sankcijami Zahoda. Gre za podružnice družbe Rostec, ruske državne proizvajalke orožja.
Milijarderji pod sankcijami, družbe pa niso
Pri analizi je Reutersu pomagal tudi profesor energetike na münchenski univerzi Thomas Klapotke. Dejal je, da že sam prihod vagonov s kemikalijami, potrebnimi za proizvodnjo eksploziva, v določene objekte kaže na to, za kaj gre. Z analizo skušajo dokazati, da strategija sankcij Zahoda, uperjenih proti Rusiji, ni učinkovita pri ustavitvi njene vojaške proizvodnje.
Milijarderji so sicer podvrženi tem sankcijam, kemične tovarne pa so se finančnim kaznim ali prepovedi uvoza kritičnih proizvodov iz ZDA ali Evropske unije izognile. Večina proizvodnje teh kemičnih tovarn je sicer namenjena civilnim proizvodom, ki so potrebni v kmetijstvu. Med drugim proizvajajo gnojila. Iz sankcij so namreč izvzeti proizvodi, ki so namenjeni proizvodnjo hrane, s čimer bi preprečili lakoto in diplomatski odziv drugih držav v razvoju.
Nekdanji uradnik v Beli hiši Peter Harrel, ki je v prvem letu vojne v Ukrajini delal na sankcijah proti Rusiji, pravi, da je morda zdaj čas, da se odločitve iz leta 2022 ponovno preveri. Profesor kmetijstva s kanadske univerze Guelph Manish Raizada pa opozarja, da bi uvedba sankcij ruskim kemičnim tovarnam lahko ogrozilo na stotine milijonov malih kmetov za ceno majhnega ekonomskega učinka proti Rusiji.
V odgovorih na vprašanja o kemičnih tovarnah je tiskovni predstavnik Evropske unije dejal: "Aktivno raziskujemo možnosti za dodatno okrepitev pritiska in zapiranje lukenj v zakonu, da bi se tako izognili negativnim učinkom na varnost." Hkrati pa je poudaril, da bodo ukrepi sledili pozorni analizi njihove učinkovitosti in njihovega vpliva na evropska podjetja.
Eurochem: Ne proizvajamo za vojaške namene
Vojna v Ukrajini je postala dvoboj topništva, pri čemer je pomanjkanje visoko eksplozivnega orožja na strani Nata in Ukrajine omogočil ruskim silam, da so preteklo leto napredovale. Moskva veliko vlaga v vojno industrijo in obnavlja svoje zaloge streliva. Samo lani je proizvedla okoli 2,4 milijona topniških izstrelkov, tri milijone pa naj bi jih uvozila iz Severne Koreje.
Med petimi ruskimi tovarnami streliva je tudi velik obrat Sverdlov v Dzeržinsku. Gre za edino pomembnejšo tovarno, ki proizvaja plastična eksploziva HMX in RDX, ki ju uporabljajo v topništvi in projektilih.
Dve tovarni Eurochema, ki je v lasti ruskega milijarderja Andreja Meljničenka, Sverdlov oskrbujeta s kemikalijami. Eurochem je sicer eden največjih svetovnih proizvajalcev mineralnih gnojil. Eurochemova tovarna dušika Nevinomiski na jugozahodu Rusije je v Sverdlov v času ukrajinske vojne poslala najmanj 38 tisoč ton etanojske kisline. Drugi obrat Eurochema, Novomoskovski Nitrogen, pa je v istem obdobju v Sverdlov poslal skoraj 5 tisoč ton dušikove kisline. Obe kislini sta potrebni za proizvodnjo HMX in RDX eksploziva.
Pri Reutersu so izračunali, da je mogoče iz 5 tisoč ton dušikove kisline narediti 3 tisoč ton eksploziva RDX, kar bi zadostovalo za polnjenje pol milijona topniških izstrelkov velikega kalibra.
V Eurochemu so se na poročanje Reutersa odzvali z besedami, da poročilo vsebuje "številne pomembne stvarne napake". "Eurochem ni del obrambnega sektorja ruskega gospodarstva in niti en od naših proizvodov ni namenjen za vojaškim namenom," so zapisali v družbi, ki ima sedež v Švici.
Vrsta tovarn poganja ruski vojaški stroj
Eurochem je dodal, da so lažna tudi namigovanja, da Meljničenko nadzira družbo. Milijarder, za katerega Forbes trdi, da je njegovo premoženje vredno 17,5 milijarde dolarjev, je svoj nadzorni delež prepustil fundaciji svoje žene. To je storil, ko sta EU in Nato uvedla sankcije zaradi vojne v Ukrajini.
Še en veliki proizvajalec gnojiva je Uralchem, ki ga je ustanovil milijarder Dmitrij Mazepin. Njegova družba je v Sverdlov poslala 27 tisoč ton amonijevega nitrata, ki služi za izdelavo eksploziva HMX in RDX, meša pa se tudi s TNT-jem za izdelavo eksploziva Amatol. Urlachem je Sverdlovu dobavil tudi 6 tisoč ton dušikove kisline. Dve drugi tovarni streliva v državni lasti, Tambovska tovarna baruta in Kazanska tovarna baruta, sta prav tako dobili pošiljke kislin od Uralchema, ugotavljajo pri Reutersu.
Sibirska jeklarna, ki je v lasti družbe Evraz, ta pa kotira na londonski borzi, je dobavila 5 tisoč ton toluena - gre za sestavino TNT-ja - tovarni Bijsk Oleum. Britanska vlada je leta 2022 uvedla sankcije proti Evrazu, ker naj bi ruski vojski dobavljal jeklo. Evraz je odgovoril, da je toluen dobavljal le v civilne namene.
Je pa Reuters identificiral še eno tovarno, povezano z milijarderji, ki s kemikalijami oskrbujejo tovarne streliva. Šlo naj bi za tovarno bakra Sredneuralsk, ki jo je ustanovil metalurški magnat Iskander Mahmudov. Proizvajala naj bi oleum, kislino, ki jo uporabljajo v tovarnah smodnika Tambov, Kazanj in Perm.
