Na Kanarskih otokih so v torek skoraj s tono kokaina zasačili tri hrvaške državljane. Več kot 980 kilogramov droge so tihotapili na jadrnici. Drogo je zasegla španska civilna garda v okviru mednarodne kriminalistične akcije. Preiskavo je v začetku leta pričela hrvaška policija in operacijo poimenovala Falkuša. Zaradi številnih mednarodnih dejavnosti kartela so hrvaški kriminalisti začeli sodelovati s špansko civilno gardo in francosko carino, nakar se je vključil še Europol in več agencij za boj proti drogam, sodelovala je tudi nizozemska policija.
Tihotapci droge so s šibenskega območja, z jadrnico so iz Šibenika izpluli že februarja, so ugotovili preiskovalci v boju proti drogam iz Splita in njihovi kolegi s šibenško - kninske uprave. Dražen Rastovič iz oddelka za preiskavo drog je za hrvaške medije v soboto povedal, da je trojico tihotapcev za prevoz mamil po tako imenovani Afriški poti angažiral balkanski kartel. Pluli so na jadrnici Majic, registrirani na Hrvaškem. Prvi postanek so imeli v Črni gori, aprila so pripluli do Karibov, vendar so jim poostrene sanitarne inšpekcije plovil zaradi covida-19 preprečile, da bi pakete prepeljali po ustaljeni poti, torej s Karibov. Pod takimi pogoji namreč v pristaniščih niso imeli priložnosti naložiti droge, zato so v Evropo odpluli prazni, sredi avgusta pa so se prebili do Gvinejskega zaliva in tam pošiljko najverjetneje prevzeli s kake od ladij v mednarodnih vodah. Večina kokaina naj bi bila namenjena na španski in hrvaški črni trg.
{embed_youtube}https://youtu.be/c_GrXwKxViM{/embed_youtube}
Tihotapci s skiperskim znanjem
Po torkovi preiskavi plovila in aretaciji osumljenih so hrvaški varnostni organi v soboto opravili več hišnih preiskav tudi v domovini. Zasegli so prenosnike, mobilne telefone in druge stvari, so pojasnili na notranjem ministrstvu. Po skrbni preiskavi plovila in aretaciji osumljenih so hrvaški policisti včeraj v domovini opravili več hišnih preiskav, v katerih so zasegli prenosnike, mobilne telefone in druge stvari, so potrdili na hrvaškem notranjem ministrstvu. Po besedah Rastovića v kriminalni organizaciji balkanskega kartela pretežno sodelujejo državljani Črne gore, Srbije, Hrvaške, Slovenije, vpleteni so tudi kriminalci iz nekaterih držav jugovzhodne Evrope. Njihova glavna veščina je mamilarski posel, zlasti kokain iz Južne Amerike. Ko je govor o transportu, se glede na obseg posla, denarja in tržišča organizirajo različni načini. V tem primeru je kartel v biznis vključil skiperje, ki so imeli potrebno znanje, izkušnje in tudi pogum, da v mednarodnih vodah Atlantskega ocena prevzamejo mamilarski tovor in ga prepeljejo na drugo lokacijo.
"Poleg velikega povpraševanja, ki ga povzroča promocija vseh vrst mamil, vključno s kokainom, kot življenjskega sloga, lahko opazimo, da ugledni svetovni organi, ki se ukvarjajo s to problematiko, beležijo velik porast proizvodnje kokaina v treh južnoameriških državah - Peruju, Boliviji, zlasti Kolumbija, kjer je proizvodnja v zadnjih nekaj letih poskočila za 140 odstotkov," je opozoril Ristić. Po najnovejših podatkih dunajske organizacije za boj proti drogam države Južne Amerike proizvedejo več kot 2000 ton kokaina, velika količina pa konča na evropskem trgu.
Brez sodelovanja ni zasega in dokazov
"Če hočemo imeti vse podatke, moramo pridobiti podatke tako iz zdravstvenega in socialnega sistema kot tudi iz sistema raziskav odpadnih voda. Ključna stvar ni toliko v količini zaseženih mamil, temveč v zbiranju dokazov v takem mednarodnem ukrepanju in sodelovanju s tožilstvom, ker brez tega ni zasega ali ključnih dokazov. Z razbitjem tega organiziranega kriminala je najpomembneje, da vpletenim zasežemo nezakonito premoženje, saj tako ne bo prihajalo do nadaljnjih nezakonitih dobav iste hudodelske organizacije na trg in mislim, da hrvaška policija v sodelovanju z mednarodno skupnostjo dobro preiskuje," je v soboto zaključil Rastić.
