
Dušan Črnigoj in Alojz Bolčina sta bila skupaj z nekdanjim lastnikom in direktorjem ter lastnikom podjetja MGT Kumrovec Mariem Gvozdenom obtožena, da sta leta 2006 zlorabila položaj ob nakupu bosansko-hercegovskega podjetja Miljkovići oziroma kamnoloma Mokri Do. Podjetje Miljkovići je bilo namreč brez sredstev in prezadolženo ter ni imelo koncesije za izkoriščanje kamnoloma, zato je bilo po mnenju tožilstva brez kakršnekoli tržne vrednosti.
Po navedbah tožilstva naj bi bila Črnigoj in Bolčina na ta način oškodovala Primorje za približno 1,4 milijona evrov ter s tem družbi MGT Kumrovec omogočila protipravno premoženjsko korist v višini 1,1 milijona evrov. Ker pa v postopku na sodišču v Kopru ni bilo potrjeno, da bi pri sklenitvi posla ravnali neskrbno, so bili leta 2023 oproščeni.
Tožilstvo se je pritožilo
Tožilstvo se je na oprostilno sodbo pritožilo, Višje sodišče v Kopru pa je minuli teden v tej zadevi izpeljalo pritožbeno sejo. Tožilec je na njej poudaril, da izvedensko mnenje na prvostopenjskem sojenju ni upoštevalo tega, da družba Miljkovići v obdobju nakupa leta 2006 ni imela nikakršnih finančnih sredstev niti jih ni ustvarjala ter da se sploh ni ukvarjala s kakršnokoli dejavnostjo. "Imela je veliko dolgov in bila prezadolžena," je zatrdil tožilec in dodal, da je te dolgove krila prav z denarjem, ki ga je dobila od Primorja.
Črnigoj je po drugi strani nakup kamnoloma Mokri Do označil za strateško odločitev, kakršne je moral v okviru vodstva zasledovati. Prepričan je, da nikakor ni mogoče govoriti o kriminalni dejavnosti, kot jo vidi tožilstvo. Bolčina se je z njim strinjal, dodatnih komentarjev pa ni imel. Gvozden pa se iz zdravstvenih razlogov ni udeležil današnje obravnave.
V najboljših letih 600 milijonov evrov prometa
Obramba je zatrdila, da je bilo Primorje v omenjenem obdobju veliko gradbeno podjetje, ki ni poslovalo zgolj v Sloveniji, ampak tudi zunaj njenih meja, predvsem na Balkanu. "V najboljših letih so realizirali 600 milijonov, sicer pa najmanj 300 milijonov evrov prometa na leto," so navedli odvetniki in dodali, da je pri takšnih prihodkih nujno, da podjetje načrtuje poslovanje v prihodnosti. "Namen poslovodstva ni v vodenju operativnih poslov, kot to počnejo obrtniki, ampak da ve, kako bodo delovali v prihodnosti. V tem smislu je Primorje sprejelo celo strategijo širjenja na Balkan," so zatrdili.
Za gradbeništvo so kot bistveno izpostavili, da ima podjetje lastno surovinsko bazo, s katero lahko razpolaga, saj da s tem lažje pridobiva posle, ker ni vezano na podizvajalce, ki prav tako ne delujejo brez dobička. Po njihovih pojasnilih kamnolom tudi ni nekaj, kar lahko gradbeno podjetje kupi v trgovini z gradbeno opremo, ampak so to težko dostopne naložbe, katerih realizacije trajajo leta.
Kako bo o pritožbi tožilstva odločilo višje sodišče, bo znano predvidoma v mesecu dni.