Damijana Žišt
Na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča se je danes zaključil narok zaradi tožbe Stanke Setnikar Cankar, nekdanje ministrice za izobraževanje, znanost in šport, proti Republiki Sloveniji. Nekdanja ministrica je zoper državo prek svoje odvetnice Nataše Pirc Musar vložila tožbo v višini 24 tisoč evrov zaradi škode, ki jo je utrpela, ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) leta 2015 v aplikaciji Supervizor objavila podatke o njenih profesorskih honorarjih. Zdaj toži KPK, za katero je prepričana, da za objavo podatkov ni imela pravne podlage. Od države zahteva odškodnino za materialno in nematerialno škodo. Materialno škodo predstavlja razlika med ministrsko in profesorsko plačo, saj da je morala Setnikar Cankarjeva po objavi podatkov odstopiti kot ministrica, nematerialna škoda pa naj bi ji nastala zaradi krnitve ugleda in duševnih bolečin.
Odškodnino bo namenila v dobrodelne namene
Sodišče je najprej prisluhnilo izpovedi Setnikar Cankarjeve. Ta je v precej čustveni izpovedi med drugim povedala, da je bila celotna zgodba zanjo zelo travmatična in stresna, saj je bila označena kot nekdo, za katerega obstaja sum, da si je nezakonito prilastil javna sredstva. Zaradi tega je morala odstopiti kot ministrica, na fakulteti, kamor se je vrnila, je morala študentom in kolegom pojasnjevati, da ni naredila nič narobe, na ulici pa je bila deležna vprašanj, kako si je lahko privoščila takšna izplačila. Zelo so jo bolele Štefanečeve izjave, ki so nakazovale na to, da je prejemala dohodke, ki bi lahko bili nezakoniti, kar pa seveda ni res. Kljub temu da je večkrat pojasnila, da so vsi njeni prihodki zakoniti, "moje besede proti izjavam, ki so prišle iz KPK, niso imele teže". Dodala je, "da nikoli nisem delala nezakonito, ničesar si nisem pridobila nelegalno ali da bi delala koruptivno". Zmotilo jo je tudi, da je bil objavljen napačen podatek o višini honorarjev, ki naj bi jih bila prejela od fakultete za upravo, kjer je bila zaposlena kot profesorica. V javno objavljena izplačila so bili všteti tudi regresi, povračila potnih stroškov in podobno. Takšnih izplačil je bilo po njeni oceni za okoli deset odstotkov. Sicer pa za vse izplačane honorarje obstaja pravna podlaga, je še povedala.
Po sojenju pa je nekdanja ministrica dejala, da bo, če ji bo sodišče prisodilo odškodnino, denar podarila v dobrodelne namene, "tistim, ki ga resnično potrebujejo". Njej pa je najpomembnejše to, da si s sodbo opere svojo čast in dobro ime.
KPK do podatkov brez zakonsko predpisanega postopka
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka, ki je bila zaslišana kot priča, je povedala, da je pred objavo podatkov na željo KPK pri informacijski pooblaščenki potekal sestanek, na katerem je uslužbence KPK zanimalo, ali KPK omenjene podatke v Supervizorju lahko objavi. Na sestanku so uslužbencem KPK povedali, da gre po njihovem prepričanju za podatke javnega značaja, ki jih je torej dovoljeno objaviti, niso pa takrat še vedeli, na kakšen način jih je KPK pridobila. To so kasneje ugotovili inšpektorji, in sicer, da je KPK pridobila sporne podatke, kasneje objavljene v Supervizorju, ne da bi pred tem izpeljala kakšen zakonsko predpisan postopek, ter da jih je pridobila iz podatkov o prejemkih iz javnega sektorja in jih povezala s podatki o transakcijskih računih posameznikov, kar pa je "absolutno narobe".
Sicer pa je vrhovno sodišče leta 2017 razsodilo, da objava podatkov o visokih honorarjih nekdanje ministrice Setnikar Cankar ni bila zakonita. Sodniki so v sodbi zapisali, da KPK v aplikacijo Supervizor ne bi smela vključiti podatkov o nakazilih, saj ni zoper nekdanjo ministrico vodila nobenega postopka in tudi nikoli ni ugotovila nobenih nepravilnosti, zato ni imela zakonske podlage za vodenje takšne evidence.
Državno pravobranilstvo, ki zastopa KPK oziroma Republiko Slovenijo, je predlagalo tudi zaslišanje predsednika KPK Borisa Štefaneca, vendar je sodišče predlog zavrnilo, nato pa narok zaključilo. Sodbo bodo stranke prejele po pošti.
