Elizabeta Planinšič
Z zagovori vseh treh obtoženih se je danes na mariborskem okrožnem sodišču začelo sojenje nekdanjima vodilnima propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena Simonu Zdolšku in Mateji Vidnar Stiplošek ter nekdanjemu lastniku družbe Forš Andreju Mesarcu. Tožilec Tomaž Bauman iz specializiranega državnega tožilstva jim očita zlorabo položaja v sostorilstvu pri poslih z delnicami dveh argentinskih družb.
Tožilstvo je prepričano, da so obtoženi poskrbeli, da so delnice argentinskih družb Sadowa in Elevadores, ki so jih skupaj z družbo PLS pred tem pridobili od družbe Klub Modri, prodali družbi Forš, ta pa jih je pozneje odpisala na vrednost nič. Delnice so bile že takrat po mnenju tožilstva brez vsakršne vrednosti, kar naj bi bila uprava Zvona vedela, in jih je, da jih ne bi odpisala sama, prodala Foršu. S tem naj bi bili družbi Zvon Ena pridobili protipravno premoženjsko korist. Hkrati naj bi bili v isti višini oškodovali medtem propadlo družbo Forš, ki je v stečajnem postopku priglasila premoženjskopravni zahtevek v višini več kot treh milijonov evrov.
Posel z argentinskimi delnicami, ki se je med Zvonom in mariborskim podjetjem Forš odvrtel konec leta 2008 oziroma v začetku leta 2009, je financirala državna NLB. Zvon naj bi bil takrat podjetju, ki je domovalo na sedežu nadškofijskega dvorca Betnava in je bilo v slamnati lasti Mesarca, prodal 25 odstotkov družb Sadowa in Elevadores s sedežem v Buenos Airesu. Propadli Zvon naj bi bil za družbo Forš konec leta 2008 banki dal tudi poroštveno izjavo, s katero je jamčil za vračilo obveznosti Forša. Slednji naj bi bil postal le začasni lastnik, saj je z Zvonom hkrati sklenil opcijsko pogodbo, po kateri bi ta v letu 2010 deleža odkupil nazaj. Načrt se je zaradi finančnih težav Zvona izjalovil, Foršu pa so ostali deleža argentinskih družb in milijonski dolgovi.
Direktor, ki ni vedel ničesar
Andrej Mesarec se je odločil, da se ne bo zagovarjal in ne odgovarjal na vprašanja. Tudi v preiskavi se je skliceval na tisto, kar je povedal na zaslišanju policistom. Tam je razlagal, da je bil od leta 1998 zaposlen na mariborski nadškofiji, njegovo delo pa je bilo upravljanje z nepremičninami. Predlog Mirka Krašovca, nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije, in Dušana Zazijala, člana gospodarske uprave nadškofije, naj bi bil, da prevzame firmo Forš, ki jo bodo potrebovali za izpeljavo nekaterih poslov. "Pristal sem na to, ker sem se bal za zaposlitev, oba pa sta mi obljubljala, da bo vse poslovanje zakonito." Da je prejemal za to 180 evrov mesečno na svoj račun, je povedal pa tudi to, da za nakup firme sam ni dal nobenega denarja in da ne ve, kdo je opravil nakup. Firma ni imela poslovnih prostorov, niti telefona ne. "Jaz sem naprej opravljal svoje delo na nadškofiji, nisem imel pojma, kaj dela Forš. Dva- do trikrat tedensko sem sicer podpisoval papirje za to podjetje, a vsebine nisem prebral," so bile še besede Mesarca. Dodal je, da je vso dokumentacijo hranil odvetnik Ljubo Peče, ki je bil po besedah Mesarca tisti, ki je dejansko vodil firmo. "Papirje sem podpisoval, ker sem verjel nadrejenim in ker druge možnosti nisem imel," je še policiste prepričeval Mesarec.
"Argentinski firmi še poslujeta"
Mateja Vidnar Stiplošek je sodnemu senatu prebrala svoj pisni zagovor, na vprašanja pa prav tako ni želela odgovarjati. Zavrnila je vse očitke iz obtožnice in dodala, da je bila članica uprave holdinga Zvon Ena od leta 2003 pa do leta 2012, torej do stečaja. Sodišču je zatrdila, da na odločitve glede politike poslovanja ni imela nobenega vpliva, to je bilo v rokah predsednika uprave Simona Zdolška. "Nikoli nisem prekoračila svojih pooblastil, saj bi me v takšnem primeru nadzorni svet predčasno razrešil," so bile njene besede. To, da so se odločili za investiciji v Južni Ameriki, je dejala Vidnar Stiploškova, je bil interes lastnika, projekt pa je podpirala tudi takratna vodilna politika v Sloveniji. Predsednik uprave je med drugim omenjal ime Lojzeta Peterleta," je pojasnjevala Vidnar Stiploškova. Leta 2008 je bila med tistimi, ki so obiskali obe naložbi, in se seznanila s poslovanjem in vizijo obeh argentinskih podjetij. "Na tem obisku je bil prisoten tudi takratni veleposlanik v Argentini Avguštin Vivod. Parterji iz Južne Amerike so nato leta 2009 obisk vrnili." Kasneje je, pravi Vidnar Stiploškova, zadevo vodil izključno Zdolšek. "Forš je imel svojega direktorja, ki je podpisoval vse dokumente. Kdo mu je dajal navodila, pa ne vem," je še v svoj zagovor povedala obtožena. In dodala, da če ga ne bi bili načrtno pahnili v stečaj, bi Zvon Ena uspešno nadaljeval posle. Po njenih podatkih namreč obe argentinski družbi še poslujeta. "Ne vem, od kod tožilstvu ideja, da so bile te delnice nične," je še dejala Mateja Vidnar Stiplošek.
Perspektivne naložbe
Tudi Simon Zdolšek se je odločil, da bo sodišču prebral tisto, kar ima napisano, na vprašanja pa prav tako ni želel odgovarjati. Dejal je, da obtožnica zavzema obdobje zgolj enega leta, torej čas med letoma 2009 in 2010, odločitev o nakupu delnih argentinskih družb pa je bila sprejeta že leta 2006. Po njegovem je šlo za perspektivne naložbe v četrto največjo argentinsko klavnico in družbo, ki je upravljala eno od tamkajšnjih pristanišč, pri stikih pa jim je pomagal tudi takratni slovenski veleposlanik v Argentini Avguštin Vivod.
Sam naj ne bi imel nobenih verodostojnih informacij o kakšnih težavah teh dveh podjetij in ničvrednosti delnic, je pa dodal, da je bilo upravljanje teh naložb zahtevno, predvsem zaradi oddaljenosti, komunikacije v tujih jezikih in povsem drugačne poslovne kulture partnerjev. Tudi on je prepričan, da delnice niso bile ničvredne.
