Hvala vam," je 39-letni Srb Bojan Cvetković iz Kragujevca v razpravni dvorani številka 12 murskosoboškega okrožnega sodišča pred dnevi dejal sodniku Branku Palatinu. Na predobravnavnem naroku je priznal, da je 1. junija v Pomurje tihotapil tri Indijce in tri državljane Bangladeša, ob tem pa so ga v Veščici pri Razkrižju prijeli policisti. Patrulja, v kateri sta bila policist in vojak, ga je izsledila že v Šprincu pri Razkrižju, ker je v chryslerju z nemškimi registrskimi oznakami prečkal mejo na mestu, kjer ni prehoda, a pri policistih ni ustavil, ampak je pohodil plin in začel bežati. Patrulja se je pognala za njim s svetlobnimi in zvočnimi signali, vendar je Srb le še pospeševal. Po pol kilometra vožnje je avtomobil, v katerem je bilo torej šest nezakonitih prebežnikov, naposled ustavil. Nato se je peš pognal v beg. Policist iz patrulje je stekel za njim, ga dohitel, prišlo je do ruvanja. Ker je policist zaslutil, da Srba ne bo zmogel obvladati, saj obvlada borilne veščine, je iz pištole dvakrat sprožil opozorilni strel. Cvetković pa ni ubogal, ampak je bežal naprej. Policistu so na pomoč prišli kolegi, s skupnimi močmi so tujca ujeli in naposled vklenili.
Skesanec obljubil, da je bilo to zadnjič
Višji državni tožilec Drago Farič je Cvetkoviću na naroku naprtil dva očitka, prepovedani prehod državne meje ter preprečitev uradnega dejanja. Obtoženec se je nemudoma pokesal. "Priznam in obžalujem, kar sem naredil. Rad bi, da mi sodišče prisluhne, zakaj sem to storil." Cvetković je nato izpovedal, da je decembra 2017 izgubil službo strojnega inženirja v enem od kragujevških podjetij. Zdaj po sodni poti terja, da ga ponovno zaposlijo, nadomestilo za brezposelno osebo pa je prejemal le tri mesece, zato je danes brez prebite pare. "Druge službe doma nisem našel, na kriva pota sem zašel, ker sem želel zaslužiti denar za umetno oploditev. Dekle, s katerim sva že enajsto let skupaj, ne more zanositi po naravni poti. Žal mi je za vse, tega ne bom več storil," je opisal. Sodnik Palatin mu je prisluhnil: na naroku za izrek kazenske sankcije mu je za obe kaznivi dejanji izrekel kazen enajst mesecev zapora, v katero se šteje tudi trimesečno bivanje v priporu. Sodnik je Cvetkovića iz Slovenije izgnal za eno leto, plačati bo moral še denarno kazen v višini 1300 evrov. Če je ne bo poravnal v treh mesecih, se mu denarna kazen, je pojasnil Palatin, spremeni v dodaten mesec zapora. "Upošteval sem vse okoliščine, o katerih ste govorili, preden sem se odločil, tudi to, da niste bili še nikoli kaznovani," je sodnik končal narok.
Izgovarjal se je, da je potreboval denar za umetno oploditev
Od Stopnje do Igre
Na murskosoboškem sodišču je pred dnevi pod težo očitkov, da je 10. julija v Pomurje v golfu z ljubljanskimi registrskimi oznakami želel spraviti šest Iračanov, klonil tudi 31-letni Gruzijec Laša Guljašvili iz Tbilisija. Dobil je deset mesecev zapora, 600 evrov denarne kazni, ko bo prestal zaporno kazen, pa bo za dva meseca izgnan iz Slovenije. Če bi Gruzijec tujce spravil v Nemčijo, bi mu menda v žep kapnilo 30 tisoč dolarjev. Na sodišču je razložil, da se je odločil za tihotapljenje, ker je potreboval denar. V domovini je najel posojilo, vendar mu posel, od katerega si je precej obetal, ni stekel. V tem času je zbolela tudi njegova tašča, njeno zdravljenje pa ni poceni. Izpovedi Srba in Gruzijca pritrjujeta pisanju časopisa Jutarnji list, ki se je dokopal do uradnih dokumentov hrvaške policije in obveščevalne službe o delovanju tihotapcev na zahodnobalkanski poti. Iz analize izhaja, da je cena za pot enega človeka z Bližnjega vzhoda do Evrope deset tisoč evrov. V tihotapskem žargonu je celotna pot Igra, prečkanje ene od držav na poti pa se imenuje Stopnja. Za organizacijo poti sta pomembna dva človeka. Tisti, ki iz matične domovine za prebežnike uredi pot do Bosne in Hercegovine (BiH), in človek, ki v državi, v katero bi rad tujec, poskrbi za pot od BiH do ciljne evropske države.
Bosanske mule z navigacijo
S tihotapljenjem se ne ukvarjajo le tisti, ki že imajo policijske ali sodne dosjeje, ampak tudi ljudje, željni lahkega zaslužka. Če se že Srbi, Hrvati in Slovenci ukvarjajo z nelegalnimi prehodi, ker njihove države ležijo ob zahodnobalkanski poti, je zanimivo, da se s tem poslom med drugim ukvarjajo prebivalci baltiških držav, kot sta Estonija in Litva, čeprav tam sploh ni migrantskih poti. Analiza hrvaških varnostnih organov kaže, da ti običajno sploh ne vedo, kdo jih je najel, da iz BiH prek Hrvaške v Slovenijo in še naprej spravijo nezakonite prebežnike. Prvi neposredni stik tihotapcev iz baltiških držav je običajno vodja skupine prebežnikov, ki tihotapcu na kraju srečanja v gotovini plača za vso skupino pot do ciljne države. Tihotapec in vodja pa stik vzpostavita s pomočjo tako imenovane mule iz BiH, od katere dobita GPS-podatke o kraju srečanja. Vodja skupine prebežnikov, ki želijo v Evropo, mora to storitev muli seveda plačati. Še posebno skrb vzbujajoče je, še piše Jutarnji list, da tihotapci postajajo vse bolj agresivni. Tako do policije, če se znajdejo v postopku, kot do samih migrantov. Skušajo zbežati, upirajo se policiji, agresivni so tudi do tistih, ki so jim plačali za prevoz.
