Obsojenemu umora policista ne pripada denarna pomoč

Obsojenec Samo Tadin, 47-letni Mariborčan, obsojen na tridesetletno zaporno kazen zaradi umora in poskusa umora policistov 4. julija 2015 na Igu pri Ljubljani, je tožil Republiko Slovenijo, ker mu Center za socialno delo (CSD) Vič-Rudnik ni dodelil izredne denarne pomoči. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je pred kratkim odločilo, da se njegova tožba zoper Republiko Slovenijo zavrne kot neutemeljena. Sodišče meni, da je CSD Vič-Rudnik pravilno ravnal, ko je zavrnil Tadinovo prošnjo za izredne denarne pomoči, ker do njih ni bil upravičen. Tadin, ki je na sodišču konec maja zatrjeval, da je zanj omenjena socialna pomoč življenjskega pomena, "ker je moje življenje v zaporu ogroženo, zato je pomembno, da pišem na različne institucije in se borim za obnovo postopka, ker sem bil nepošteno obsojen na 30-letno zaporno kazen," je prek svojega odvetnika Marka Štamcarja iz Novega mesta že napovedal pritožbo.
Tadin, ki je do 23. januarja zaporno kazen prestajal v zaporu na Dobu, nato pa je bil zaradi napada na pravosodnega policista v začetku januarja premeščen v ljubljanski zapor, je bil obsojen, ker se je 4. julija 2015 na cesti proti Igu namerno zaletel v policijsko patruljo, ki je bila na nujni vožnji zaradi prijave družinskega nasilja. V prometni nesreči je umrl policist Igor Mauser in bil ranjen njegov kolega Kristjan Čož, hudo poškodovan je bil tudi Tadin. Na sojenju je dejanje priznal, kasneje, ko je vložil zahtevo za obnovo postopka, pa se je skliceval na svoje slabo zdravstveno stanje, češ da med vožnjo, ko se je zaletel v policijski avtomobil, ni bil povsem pri sebi, in prav tako ne, ko je na sodišču leta 2016 priznal krivdo. Trdil je, da je z nesrečo pravzaprav skušal storiti samomor. Ljubljansko okrožno sodišče je zahtevo za obnovo postopka zavrnilo.

Odklanjal delo in delovno terapijo

​Maja letos je sodišče zaslišalo priči, Danijela Prevolška, penološkega delavca v zaporu na Dobu, in Dragico Pečjak iz CSD Vič-Rudnik. In prav njuno pričanje je bilo odločilno, da je sodišče zavrnilo Tadinovo tožbo. Prevolšek je povedal, da je Tadin dva ali tri mesece v zaporu dobil po deset pisem in znamk, kasneje pa več ne, ker so mu prijatelji pošiljali denar za telefon, hodil je v zaporniško kantino in imel denar za kuverte in znamke. Pomoči v zaporu pa so deležni le obsojenci brez denarnih sredstev. Prav tako je Tadin v zaporu odklanjal delo, ponujena mu je bila možnost dela v delovni terapiji, kjer bi se lahko ukvarjal z modeliranjem, kar dobro zna. V delovni terapiji namreč delajo obsojenci, ki imajo zdravstvene težave, in dobijo tudi mesečno nagrado, znaša pa več deset evrov. Zato je sodišče v sodbi zapisalo, da je njegova tožba zavrnjena, saj je poleg tega, da je v zaporu odklonil delo, s katerim bi lahko nekaj zaslužil - sam navaja, da zaradi zdravstvenih težav -, je v zaporu zanj ustrezno poskrbljeno, ima celodnevno brezplačno oskrbo, osnovno zdravstveno in zobozdravstveno nego, obleko, obutev ... Poleg tega dobiva tudi denarno pomoč od prijateljev, zato lahko telefonira, piše pisma in kupuje znamke. Poleg tega je priča, Dragica Pečjak, povedala, da je Tadinu odklonila izredno denarno pomoč, saj je ta namenjena ljudem, pri katerih je ogroženo zdravje in življenje, torej za golo preživetje. Tadin pa je na prestajanju zaporne kazni, kjer je zanj ustrezno poskrbljeno, nakup znamk in pisem ter telefoniranje pa nista nujna za preživetje.