Obtoženi Tomaž Ročnik: "Izven pameti bi bilo, da bi Probanki pridobil korist v svojo škodo"

Vesna Lovrec
11.05.2021 18:01
To je v zagovoru na mariborskem sodišču poudaril Ročnik, ki ga tožilstvo preganja zaradi zlorabe položaja pri sklepanju posla za nakup delnic Nove KBM. Že je jasno, da se obeta ekspresno hiter proces.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tomaž Ročnik (desno) je obtožen zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, Milana Lah in Peter Lobnik pa pomoči pri tem.
Tadej Regent

Mariborski sodnik Boštjan Polegek je danes zagnal sojenje zoper domnevno vpletene v sporni posel med Probanko in podjetjema Toming Consulting in Millcom Skupina, katerih direktor in lastnik je bil Tomaž Ročnik. Višji tožilec Luka Moljk mu očita, da decembra 2008 ni ravnal kot dober gospodar, pač pa je zakrivil dve kaznivi dejanji zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pri čemer sta mu pomagala članica uprave zdaj že likvidirane Probanke Milana Lah in eden od direktorjev te banke Peter Lobnik.

Ubiti hotel dve muhi na en mah

Po prepričanju specializiranega državnega tožilstva je sporen posel okrog nakupa delnic Nove KBM, ki jih je Ročnik preko svojih podjetij v letu 2008 odkupil od Probanke, za kar mu je banka dala posojilo. Za delnice je plačal slabih 4,5 milijona evrov, čeprav so bile takrat na Ljubljanski borzi vredne le slabih 1,4 milijona evrov. "Za delnico je plačal 36 evrov, kupil pa bi jo lahko za vsega enajst evrov," v obtožbi zatrjuje tožilec Moljk, sicer namestnik vodje na specializiranem državnem tožilstvu. Ročnik naj bi bil s tem Probanki, na čelu katere je bila takrat njegova sestra Romana Pajenk, pridobil veliko premoženjsko korist v višini več kot 3,1 milijona evrov, podjetji Toming Consulting in Millcom Skupina pa za ta znesek oškodoval.

"Odločno zanikam očitke. Banka mi je ponudila odkup delnic, videl sem poslovno priložnost, da podjetjema ustvarim dobiček, saj se je zaradi napovedane nove privatizacije Nove KMB glede na izkušnje iz prve privatizacije banke pričakovalo, da se bo cena delnice zvišala. V moji zavesti ni bilo, da bi banki pridobil korist, svojima družbama pa povzročil škodo. Izrecno poudarjam, izven pameti bi bilo, da bi banki pridobil korist na svojo škodo, saj sta bili družbi moji. V podjetju Toming Consulting sem imel stoodstotni delež, v drugi družbi pa 80-odstotnega. Mislil sem si, da bom s tem poslom ubil dve muhi na en mah. Da si bo banka izboljšala svoj portfelj delnic, moji družbi pa naredili dobiček," je v svoj zagovor med drugim dejal Ročnik in poudaril, da s Petrom Lobnikom sploh ni imel stika. Pri zanikanju krivde sta odločno vztrajata tudi Lahova in Lobnik. "Vsi smo bili prepričani, da se Tomaž Ročnik s tem ne izpostavlja negativnim tveganjem, saj da bo lahko kasneje te delnice brez težav prodal," nekdanja članica uprave Milana Lah zavrača očitek tožilstva, da je podjetnika napeljevala h kaznivemu dejanju. Poudarila je, da so bile delnice Nove KBM v tistem času ocenjevane kot dolgoročno stabilna naložba, saj nobena ekonomska napoved ni napovedovala krize in trajnega padca cene kapitalskih trgov. "Ko je cena delnice s 42 evrov padla na 38, smo smatrali, da je to kratkoročna projekcija cene in ne trajno padajoči trend," je pojasnila Lahova in še dodala, da ji je izredno žal za nastalo situacijo, vendar škode, ki je nastala, ni bilo mogoče predvideti in da zato ne more nositi odgovornosti zanjo. Tožilec Moljk je drugačnega mnenja. S sklicevanjem na podatke urada za makroekonomske analize in razvoj je poudaril, da so bile "že v začetku leta 2008 napovedi izredno slabe". Obtoženi Peter Lobnik, ki je sodeloval v postopku odobritve bančnega posojila Ročnikovima podjetjema za nakup omenjenih delnic, se je zagovarjal enako kot Lahova in Ročnik ter izpostavil, da pri poslu, ki je pod obtožbo, "ni šlo za nobeno neobičajno postopanje".

Prič ne bodo dodatno zasliševali

Nobeden od obtoženih ni bil pripravljen odgovarjati na vprašanja tožilstva in sodišča. Ubrali so takšno obrambno taktiko, da jim vprašanj niso postavljali niti odvetniki. Sojenje se nadaljuje 8. junija, že danes pa je bilo jasno, da se obeta ekspresno hiter proces, k čemur želijo prispevati tudi obtoženi sami. Skupaj s svojimi zagovorniki so namreč  pritrdili predlogu tožilstva, da prič, ki so nastopile v fazi preiskave, na glavni obravnavi ni več treba neposredno zasliševati. Prav tako so se procesni udeleženci dogovorili, da dokazno gradivo v spisu pred obravnavo preučijo vsak zase, tako da sodišču v sodni dvorani ne bo treba prebrati slehernega stavka v listinskih dokazih.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta