Srbski Krik – mreža za preiskovanje kriminala in korupcije - je objavil podrobnosti iz obtožnice zoper 31 obtoženih iz skupine Veljka Belivuka, ki se jim očita pet brutalnih umorov, mučenje, preprodaja mamil in orožja. "Poglej, Mehika sredi Beograda, hahaha," se je Veljko Belivuk pohvalil svojemu sodelavcu in mu poslal fotografijo razmesarjenega telesa na novo ubitega nasprotnika, je navedeno v obtožnici. S tem se je skliceval na znano ravnanje mehiških narkokartelov, ki brutalno obračunavajo s tekmeci. To so po mnenju tožilstva Belivuk in njegovi sodelavci kopirali v Srbiji. Tovrstna sporočila, fotografije umorov, pa tudi izjave aretiranih kriminalcev so del dokazov, na podlagi katerih je tožilec za organizirani kriminal Mladen Nenadić spisal obtožnico proti Belivukovi skupini, ki velja za eno najbolj brutalnih v regiji. Čeprav trupel žrtev niso našli, saj jih je kriminalna skupina skrbno odstranila, sta tožilca Saša Ivanić in Zoran Babič, ki sta vodila preiskavo, zbrala različne dokaze, ki kažejo, kako so se umori izvršili. Del dokazov je plod dela policistov zahodnoevropskih držav, ki so vdrli v zaklenjeno komunikacijo članov skupine preko aplikacije Sky, v kateri so si kriminalci izmenjevali sporočila in fotografije o mučenju in ubijanju njihovih žrtev. Tožilstvu pa je uspelo prepričati enega od članov Belivukove skupine Bojana Hrvatina, da podrobno pove, kako so bili načrtovani poboji, ugrabljeni in ubiti ljudje. Večina obtoženih je sicer v času preiskave krivdo zanikala ali se branila z molkom.
Belivukova skupina je delovala v okviru Kavaškega klana, katerega vodja je črnogorski državljan Radoje Zvicer, ki je dolga leta v sporu s Škaljarjskim klanom zaradi trgovine z drogo. Glede na obtožnico je tolpa večinoma ubijala konkurente. Obtožnica podrobno opisuje, kako je bilo storjenih pet umorov in eno mučenje.
V primerjavi z nekaterimi večjimi kriminalnimi združbami, v katerih velja pravilo, da vodja skupine ne bi smel biti neposredno vpleten v operacije, sta, kot trdi tožilstvo, Belivuk in Marko Miljković, Belivukova desna roka, osebno sodelovala pri vsakem segmentu kriminala. Miljković si je izmislil prevare, s katerimi so žrtve zvabili na kraj, kjer so jih potem ugrabili in jih prepeljali v hišo v beograjskem naselju Ritopek, nedaleč od Donave. V tej hiši so domnevno žrtve mučili in ubijali tako, da so jim s sekiro odrezali glave, nato pa jih več ur rezali na koščke, zmleli v mesoreznici in nato ostanke v vrečah odnesli do reke in jih odvrgli. Klavnica, kot so poimenovali sobo v hiši, je bila tako dobro skrita, da ko je policija prvič preiskala hišo, teh prostorov ni našla.
Na srečanje pod pretvezo
Aleksandar Gligorijević z nadimkom Puki je bil član Belivukove navijaške skupine Principi in je vodil lokalno skupino navijačev Partizana v vojvodinskem mestu Odžaci. A Gligorijević je postal tarča svojih prijateljev, ker so ti po mnenju tožilstva menili, da je načrtoval Belivukov umor s člani rivalske kriminalne skupine. Junija 2020 se je Gligorijević z Markom Budimirjem, enim od ključnih Belivukovih ljudi, dogovoril, da se srečata v Beton hali v Beogradu. Povod za sestanek je bil domnevno cenovno zelo ugoden nakup droge. Budimir pa je nato Gligorijevića odpeljal v hišo v Ritopeku. Tam so ga nato ubili, Belivuk in njegovi sodelavci pa so mu na hrbet z nožem vklesali besedo "izdaja" in ga fotografirali. Trupla so se nato znebili.
Goran Veličković, bolj znan kot Goksi, je bil navijač Partizana, vodja skupine Young Boys in sprt z Belivukovimi huligani. Bil naj bi tudi eden od glavnih sodelavcev Filipa Koraća - vplivnega mafijaša, ki se je skupaj s Škaljarskim klanom boril proti Kavaškemu klanu in Belivukovi ekipi. Ko je Belivukova ekipa izvedela, da Goksi kupuje orožje, so naredili načrt. Preprosto so si izmislili človeka, ki naj bi prodajal dve pištoli, in s to goljufijo zvabili avgusta lani Veličkovića na sestanek. A so ga pričakali člani Belivukove skupine, ga ugrabili in odpeljali v Ritopek. Tam naj bi od njega zahtevali, da naj jim odklene šifrirani telefon, da bi se pod pretvezo skušali infiltrirati v njegovo skupino. A Goksi ni klonil, četudi so ga mučili. S sekiro so mu nato odsekali glavo, truplo zmleli in vrgli v Donavo. Nato so z Veličkovićevega telefona, v katerega so uspeli vdreti, Koraču poslali fotografijo izmaličenega Goksijevega telesa, na katerem je s krvjo bilo napisalo Koračeva pi***.
Umori kljub nadzoru BIE
Tožilstvo je umore v obtožnici natančno opisalo, kar se pa tiče dela o trgovanju z drogo, pa je popolnoma drugače. Tukaj dokazov ni veliko, med preiskavo policisti niso zasegli nobene večje količine droge. In čeprav so srbske oblasti napovedale, da bodo obračunali tudi z Belivukovim šefom Radojem Zvicerjem, ga ni med obtoženimi. Ta je sicer po aretacijah Belivuka in njegove skupine pobegnil, menda se skriva v Južni Ameriki. A obtožnica, navajajo v Kriku, ne razkriva nič o politični in policijski podpori, ki jo je ta kriminalna skupina uživala leta in zaradi katere je ta klan postal eden najbolj brutalnih v regiji. Belivukovi ljudje so, navajajo v Kriku, morili v času, ko sta jih opazovala tako srbska policija kot njihova varnostnoobveščevalna služba BIA. BIA je Belivuku prisluškovala vsaj od septembra lani, kar pomeni, da so se pod budnim očesom policije in obveščevalnih služb zgodili najmanj trije umori. Kamera BIA naj bi bila celo posnela Belivukovo ekipo, ki je decembra lani v klavnico pripeljala zadnjo žrtev, in nihče se ni odzval.
Miljkoviću naj bi bil, glede na obtožnico, pod pretvezo prišel v skupino Škaljarskega klana na skayu in se izdajal za enega od njih. Na ta način je uspelo Belivukovi skupini v Črni gori ugrabiti vplivnega prevaranta, Milo Raduloviča, imenovanega Kapitan, in z njim zvabiti v past več žrtev, piše v obtožnici. Miljkovič je s Kapitanovega telefona pričel pisati Lazarju Vukićeviću, ki je bil član Škaljačkega klana in navijač Crvene zvezde, zato je bil v konfliktu z navijači Partizana in Belivukovo ekipo, ki ga je v preteklosti že skušala umoriti tako, da mu je pod avto nastavila bombo. A ko je ta eksplodirala, Vukićevića ni bilo v avtomobilu. Miljković je Vulkićeviću kot Kapitan poslal zrežirani posnetek ugrabljenega Belivuka. Zato se je bil Vukićević pripravljen sestati s Kapitanom, a čakali so ga Belivukovi ljudje. Ugrabili so ga, odpeljali v Ritopek in grozovito mučili, saj je bilo navodilo Belivuka, da se je treba nad njim izživljati bolj kot kadarkoli do tedaj. Med grozovitim mučenjem je Vukićević umrl.
Umrl, ker je hotel neprebojni avto
Naslednji, ki je končal v klavnici, je bil Zdravko Radojević, boter enega od članov Belivukove skupine, Miloša Budimirja. A Radojevića je razjezilo, ko je nekdo uničil fresko njegovega umorjenega brata, navijača Crvene zveze. Prepričan je bil, da za tem stojijo Belivukovi ljudje, in jim je grozil, da jih bo pobil. Zato so se določili, da ga likvidirajo. Miljković, ki se je predstavljal kot prodajalec orožja, je Radojevića zvabil v past. Odpeljali so ga v Ritopek. S sekiro naj bi ga tam pokončal kar Belivuk sam. Ker so pred tem zločinom pozabili sobo prekriti, je bil Radojevićev DNK tudi najden. Truplo je končalo v Donavi, potem ko so ga razkosali in zmleli.
Eden najbolj znanih kriminalcev, ki jih je Belivukovi skupini uspelo ubiti z goljufijo, je bil Milan Ljepoja iz Niša. Bil je član kriminalne tolpe Pink Panther, ki je izvajala spektakularne rope zlatarn po vsem svetu. Belivukova skupina ga je želela likvidirati, saj naj bi sodeloval pri organizaciji atentata na Zvicera spomladi 2020 v Ukrajini. Zvicer je atentat preživel, četudi je bil ustreljen. Ker se je Ljepoja potem bal za svoje življenje, si je hotel priskrbeti neprebojni avto. In prav nakup tega je bil past, s katero so Belivukovi ljudje prišli do Ljepoje. Ta se je dogovoril s prodajalcem takega avtomobila, neprebojni BMW pa ga je čakala pred hišo groze v Ritopeku. A po navedbah v obtožnici Ljepoju, potem ko so ga ugrabili, niso odsekali glave, odločili so se, da ga bodo zadušili. Na glavo so mu nataknili plastično vrečko. Trupla so se nato znebili kot drugih.
