Oškodovanje Mobitela: Po 17 letih še brez sodnega epiloga

Leonardo F. Peklar že šest let živi v Dubaju, na ljubljanskem okrožnem sodišču pa ga čakata dva kazenska postopka.

Robert BALEN

Od domnevnega oškodovanja Mobitela, nekdanje hčerinske družbe Telekoma, je minilo že 17 let, primer pa na ljubljanskem okrožnem sodišču še ni doživel sodnega epiloga. Od sprva štirih fizičnih oseb in pravne osebe je na zatožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča ostal le en obtoženi, Anton Majzelj, nekdanji predsednik uprave Mobitela, ki mu sodijo zaradi domnevnega oškodovanja družbe na račun podjetja Bados Consulting AG iz Švice. Dva obtožena, švicarska državljana Hermann Wolfgang Schäfer, nekdanji direktor podjetja Bados Consulting, ter Paul Jakob Brunner, nekdanji prokurist Bados Consultinga, sta namreč umrla. Z ljubljanskega okrožnega sodišča so nam sporočili, da sta bila zato kazenska postopka zoper Brunnerja in Schäferja ustavljena 8. septembra 2015 oziroma 6. marca 2017. Zoper pravno osebo Bados Consulting AG pa je bil postopek ustavljen 15. maja 2017, ker je tožilstvo del očitkov, ki so se nanašali na omenjeno podjetje, umaknilo iz obtožnice.
Soobtoženi Leonardo F. Peklar, nekdanji direktor in lastnik svetovalne družbe Socius ter nekdanji predsednik nadzornega sveta Telekoma, pa je še vedno na begu oziroma v Združenih arabskih emiratih (ZAE), natančneje v Dubaju, kjer je že od leta 2013. Ker je slovenskim organom pregona že nekaj let nedosegljiv, čeprav sta za njim razpisana mednarodna tiralica in evropski nalog za prijetje in predajo, je bil kazenski postopek zoper njega 23. oktobra 2017 začasno izločen. Iz specializiranega državnega tožilstva (SDT) so nam še sporočili, da se je celoten sodni postopek zoper obtožene tako zavlekel "zaradi neodzivnosti tujih držav v zvezi s pridobivanjem podatkov ter zasliševanjem oseb v tujini, pozneje pa tudi zaradi bega in nedosegljivosti ene osebe, zoper katero je odrejen pripor in je Slovenija tuji državi, kjer se oseba nahaja, podala zahtevo za izročitev." Primer sicer zastara septembra 2022.

Peklarja ni več na seznamu iskanih oseb

Kljub temu da sta za Leonardom F. Peklarjem še vedno razpisana mednarodna tiralica in evropski nalog za prijetje in predajo, njegove tiralice ni več na spletni strani Interpola. Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije za področje kriminalitete, nam je sporočil, da je razpis tiralice za Peklarja še vedno na strani slovenske policije, ni pa več na seznamu iskanih oseb na strani Interpola. Tiralica je bila umaknjena, ker je Sloveniji znan naslov njegovega bivanja v Dubaju, zadeva pa je v postopku njegove izročitve Sloveniji. Mednarodne tiralice na Interpolovi spletni strani so namreč objavljene tako dolgo, dokler policiji oziroma državi, ki iskano osebo išče, ni znano, kje se ta nahaja. Ko pa je to znano, stečejo postopki za aretacijo in izročitev državi, ki to osebo išče, in umik tiralice z Interpolove spletne strani.

Mobitelu vrnjenih 1,2 milijona evrov

Tako za zdaj zaradi očitkov tožilstva na zatožni klopi sedi le Majzelj, ki na predobravnavnem naroku ni priznal krivde, zato mu na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo, primer je dodeljen sodniku Gorazdu Fabjančiču. Prva obravnava je bila razpisana januarja lani. SDT oziroma tožilec Boštjan Jeglič Majzlju, ki se na sodišču zagovarja ob pomoči odvetnika Mihe Kozinca, v obtožnici, vloženi 2. novembra 2012, očita, da je družba Bados Consulting AG z Mobitelom sklenila več navideznih poslov, zaradi česar ji je ta plačal skoraj dva milijona evrov. V času, ko je bil Peklar prvi nadzornik Telekoma, je Bados Consulting AG priporočil Mobitelu. Zanj je švicarska družba nato po prepričanju tožilstva pripravila 42 popolnoma nepotrebnih analiz. Na podlagi teh navideznih pogodb o poslovnem sodelovanju, ki jih je Majzelj septembra 2002 sklenil z Badosom, je ta Mobitelu od decembra 2002 do decembra 2003 izdal 25 računov v skupni vrednosti 1,945.000 evrov. Ta znesek je Mobitel po Majzljevi odobritvi v celoti plačal, ob izbruhu afere pa se je izkazalo, da se je nekaj denarja, menda več sto tisoč evrov, domnevno steklo k Peklarju.
Majzelj je aprila 2003 z Badosom sklenil prav tako navidezni aneks k prvotnim pogodbam, na podlagi katerega naj bi bila švicarska družba Mobitelu pomagala pri nakupu gibraltarskega mobilnega operaterja (Gibtelekom) in pri pridobitvi koncesije za drugega operaterja na Kosovu (Ipko). Ker Bados svojih nalog domnevno ni izpeljal v skladu z dogovorom, je Mobitelu menda vrnil 1,2 milijona evrov. Obtoženi Majzelj očitke tožilstva zanika.