Gordana Possnig
Na zatožno klop celjskega sodišča je prejšnji teden znova sedel Branko Mrkun, ki ga obtožnica bremeni ugrabitve nekdanje partnerice Danice Doberšek, upokojene direktorice enega od celjskih javnih zavodov. Mrkun je bil na prvem sojenju marca lani obsojen na dve leti in štiri mesece zapora, zaradi ponovitvene nevarnosti so mu podaljšali pripor. A višje sodišče je zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka sodbo julija lani razveljavilo in vrnilo v novo sojenje. Obdolžencu je namreč prvič sodila okrajna sodnica, ki je bila že več kot tri leta premeščena na okrožno sodišče. Mrkunu je sodišče ob tem tudi odpravilo pripor.
Primer je sodišče v drugo dodelilo sodnici Marjani Topolovec Dolinšek, ki je na ponovljenem sojenju že opravila nekaj obravnav, med drugim je še enkrat zaslišala tako obdolženca kot oškodovanko, ki ji je sodišče na njeno prošnjo povečalo varnostne ukrepe. V sodno dvorano na obravnave tako vstopa pred Mrkunom, tam je prisoten tudi varnostnik.
Z lepilnim trakom jo je privezal za stol
Tožilstvo v obtožnici zatrjuje, da je Mrkun nekdanjo partnerico 20. aprila 2018 po 21. uri pričakal v garaži pred njenim domom na Trnoveljski cesti v Celju in jo prisilil, da je sedla v njegovo vozilo. V nedokončanem poslovnem objektu v Lešju pri Škofji vasi jo je z lepilnim trakom privezal ob stol in ji grozil. Po treh urah groženj in mučenja, ko mu je zaradi strahu za življenje le obljubila, da bo podpisala dokumente za vrnitev nepremičnine, jo je odvezal in odpeljal nazaj domov. Še prej mu je morala obljubiti, da o dogodku ne bo obvestila policije. A jo je - dan po ugrabitvi. Povod za ugrabitev, med katero je Mrkun oškodovanki grozil s pištolo, je bil pravdni spor zaradi nepremičnine v Lešju, ki jo je Mrkun po sodni poti pravnomočno izgubil. Sodišče je namreč odločilo, da nepremičnina pripada Doberškovi. Obdolženi Mrkun v kazenskem procesu zanika, da je bivšo partnerico ugrabil. Brani se, da sta se z Doberškovo tistega dne srečala pred trgovino Mercator na Hudinji in da je šla sama z njim v vozilo.
Na sojenju so si vpletene stranke tudi ob prisotnosti policije ogledale gospodarsko poslopje v Lešju in napravile zapisnik. Kot pričo pa so prejšnji teden zaslišali Antona Dimnika, ki naj bi bil na dan domnevne ugrabitve govoril z oškodovanko. Priča trdi, da že dalj časa pozna tako obdolženca kot oškodovanko. V preteklosti je imel njuni številki v mobitelu, ko pa se je upokojil in zamenjal mobitel, pa ju je zbrisal, ker ju več ni potreboval. Zanikal je možnost, da je na dan domnevne ugrabitve klical oškodovanko in ji povedal, da je ležal nepokreten doma in je zato odšel na operativni poseg v bolnišnico. Povedal pa je, da ima sina, ki mu je prav tako ime Anton, in da je možno, da je on tistega dne govoril z oškodovanko. Tako bodo na naslednji obravnavi kot pričo zaslišali njegovega sina.
Žrtev mora pregledati klinični psiholog
Sodnica je v nadaljevanju obravnave povedala, da še nima izdelane analitične ocene s telefonsko številko obdolženca, ki bi pokazala, kje se je usodnega dne gibal. Ob tem pa je za dva meseca podaljšala rok tudi kliničnemu psihologu za izdelavo mnenja o oškodovanki. Za to se je odločila zaradi velike obremenjenosti teh izvedencev. Na odločitev sodišča, da jo pregleda klinični psiholog, se je v sodni dvorani oglasila Doberškova in sodnici dejala, da jo zanima, kakšne so njene pravice v zvezi s tem pregledom. Sodnica ji je pojasnila, da gre za odločitev, ki jo mora spoštovani. Če pa se bo izogibala pregledu, bodo izvedli ukrep prisilnega privoda. To njeno pojasnilo je oškodovanka komentirala z besedami: "Sedaj se počutim kot preiskovanka in ne kot oškodovanka. Nisem pa sama zagrešila nobenega kaznivega dejanja."
