Tina Recek
Ljubljanskemu okrožnemu sodišču se očitno ni nič kaj mudilo, da bi zadeva, v kateri so storilci vlamljali v domove, poiskali avtomobilske ključe in se nato z luksuznimi avtomobili odpeljali, doživela celovit sodni epilog. Pred leti je namreč sedem obtoženih priznalo greh velike tatvine in bilo tudi že pravnomočno obsojenih. Za priznanje pa se leta 2013 oziroma leta 2014 niso odločili Jan Kamili (prej se je imenoval Bekir), Damir Majetić, Đojo Kunešević in zdaj že preminuli Marko Dragišić. Ker niso bili v priporu, sojenje v tej zadevi ni bilo prednostno, sodni spis je tudi romal k drugemu sodniku, tako je trojica po daljšem premoru (šele) v petek sedla na zatožno klop.
Več sto tisoč evrov škode
Tožilstvo trojici očita, da je bila del hudodelske združbe, ki se je specializirala za krajo avtomobilov visokega cenovnega razreda. Kradla jih od spomladi do jeseni leta 2012, zlasti ponoči, ko so lastniki spali. Kriminalnega posla se je tolpa lotila tako, da je v domove po Sloveniji - pred njo niso bili varni v Ljubljani, Domžalah, Mengšu, Škofji Loki, Celju, Novem mestu, Sežani - vlamljala skozi vhodna vrata, kletna okna ali garaže. Ko so vstopili v notranjost, so prebrskali vsak kotiček, dokler niso našli avtomobilskih ključev. Pri tem niso imeli nobenih vstopiti niti v spalnico, čeprav so stanovalci spali. Ukradli so tudi denar, če so nanj naleteli. Z originalnimi avtomobilskimi ključi so nato spravili avtomobil v pogon in z njim odbrzeli. Izmaknili so predvsem avte prestižnih znamk, kot sta BMW in Mercedes, vredne od 25 tisoč evrov naprej. V njihovi zbirki se je znašel tudi porsche 911 carrera. Združba je avtomobile prodajala v kriminalnih krogih pri nas, na Madžarskem ter v državah nekdanje Jugoslavije. V pol leta so povzročili za več sto tisoč evrov škode.
Organizatorjema večletne zaporne kazni
Možje v modrem so zbirali dokaze proti vpletenim v krajo avtomobilov, tudi s pomočjo prisluhov. Sodišče jih je enajst poklicalo na kazensko odgovornost. Med njimi sta bila kolovodji Nejad Majetić in Samir Sejfović, ki sta bila hkrati glavna vlomilca, medtem ko so jima drugi pomagali, večinoma s prevozi bodisi vlomilcev bodisi avtov. Sejfović je zaradi hudodelskega združevanja dobil kazen deset mesecev zapora, za nadaljevano kaznivo dejanje tatvine (gre za 15 posameznih vlomnih tatvin) pa šest let in dva meseca. Enotna kazen se je nato glasila šest let in devet mesecev zapora. Majetić je za sodelovanje v hudodelski družbi dobil kazen leto in dva meseca, za tatvine pa šest let in dva meseca. Ker je imel še stare grehe, so mu prisodili devet let in pol. Drugi obtoženi, Hase Trčić, Zemir Hušidić, Zinaid Majetić, Gregor Mihelj in Ljubiša Pavlović, so jo odnesli s pogojno kaznijo, eden od njih pa z denarno kaznijo. Tožilka Helena Zobec Dolanc je za Kamila v primeru priznanja krivde predlagala pogojno zaporno kazen enega leta in osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Prav tako je pogojno kazen predlagala za Majetića in Kuneševića, in sicer za vsakega osem mesecev zapora, a za rešetke jima ne bi bilo treba, če v roku dveh let ne bi storila novega kaznivega dejanja. Trojica pa sploh ni prišla do besede, kajti sodnik Ciril Keršmanc je odločil, naj tožilka prej natančno specificira, kateri dokazi v sodnem spisu naj se izvedejo na sojenju, in še, ali naj se izvedejo neposredno ali se (le) preberejo oziroma štejejo za prebrane.
Sojenje se nadaljuje 10. januarja prihodnje leto.
