Damijana Žišt
Da sodnik pošteno sodi, je eden osnovnih postulatov delovanja vsakega sodnika in zato sodnik ne more in ne sme biti v kazenskem ali disciplinskem postopku, v suspenzu ali da bi zaradi tega ostal brez službe," je včeraj novinarjem pojasnil predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik. Tako se je odzval na izjave predsednika sodnega senata, okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je v obrazložitvi oprostilne sodbe Milku Noviču govoril o pritiskih na sodnika in o morebitni izgubi službe, ker je pošteno sodil. Sodnik Radonjić je v izreku sodbe povedal še, da je bil deležen tudi predlogov za izločitev, izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem zasebnem življenju. Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno.
Sodnik Radonjić bo pojasnil pritiske
Predsednik Pogačnik je sodnika Radonjića včeraj zjutraj prosil, da mu danes do zaključka delovnega časa napiše poročilo o tem, kakšni so bili ti pritiski nanj ter kdo naj bi jih bil vršil, da bo lahko presodil, ali je prišlo do nedovoljenega posega v sodnikovo neodvisnost. Nanj pa zaradi primera Novič nihče ni vršil pritiska, kot je to ob izreku sodbe omenjal sodnik Radonjić.
Kolikor je Pogačniku znano, v zvezi z zadevo Novič zoper sodnika Radonjića ne poteka noben disciplinski ali kazenski postopek. Prav tako ni seznanjen, ali je pooblaščenec žene umorjenega Janka Jamnika, odvetnik Miha Kunič, res vložil kazensko ovadbo zoper Radonjića. Glede očitkov sodnika Radonjića, da je nanj pritiskalo tudi specializirano državno tožilstvo (SDT), je Pogačnik dejal, da je k njemu januarja prišla zahteva za izločitev predsednika senata, ki jo je vložila tožilka Blanka Žgajnar, ker naj bi bil sodnik pristranski, vendar jo je zavrnil. Februarja pa je od vodje SDT Harija Furlana prejel pisanje v zvezi z domnevno kršitvijo sodniške etike in disciplinske kršitve sodnika Radonjića. Obe zahtevi pa sta povsem legitimni in zakoniti, še pravi Pogačnik. Furlanov dopis je odstopil v presojo komisiji za etiko pri sodnem svetu in jo prosil, naj se opredeli do zatrjevanih kršitev, vendar se še ni. Povedal je še, da je prejel tudi pritožbo sodnika Radonjića nad vedenjem pooblaščenca odvetnika Mihe Kuniča in njegov predlog, da pri Odvetniški zbornici sproži postopek zoper njega. "O obeh predlogih se nisem želel odločiti, dokler omenjeno sojenje ne bi bilo končano. Ko bom imel dovolj informacij, kaj se je dogajalo, pa se bom odločil. Umirimo žogico in se posvetimo temu, kar je v tem trenutku najpomembnejše," je še dejal Pogačnik.
Dve ločeni zadevi
Predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je včeraj komentiral tudi navedbe sodnika Zvjezdana Radonjića v obrazložitvi sodbe Milku Noviču, ko je povsem jasno nakazal, da bi umor Janka Jamnika lahko bil povezan z Michelom Stephanom, ki mu na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo zaradi napeljevanja k uboju enega vodilnih v Kemijskem inštitutu v Ljubljani, Janeza Plavca. Tožilstvo je pozval, naj preiskavo o tem, kdo je res umoril Jamnika, usmeri k Stephanu. Pogačnik je dejal, da sodnikovih izjav ne upa vrednostno komentirati, saj Novičev spis pozna le sodni senat. "Dejstvo pa je, da sta to dve ločeni zadevi. Ali je med njima kakršnakoli povezava, je vprašanje dokazovanja tudi v drugem postopku," je dejal Pogačnik.
Tožilstvo ostro zavrača sodnikove navedbe
Tudi na SDT so se včeraj odzvali na besede sodnika Radonjića glede pritiskov nanj in predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika med sojenjem v zadevi Milko Novič. Vse navedbe sodnika Radonjića ostro zavračajo, ker so neresnične, so zapisali v izjavi za javnost. V zvezi s sodnikom Radonjićem zaradi sojenja v zadevi Novič so z Radonjićem in Pogačnikom komunicirali v nekaj primerih.
Petnajstega januarja letos so od sodnika Radonjića prejeli dopis, da naj določijo drugega tožilca, ki bo zastopal obtožnico, ker naj bi se bila tožilka Blanka Žgajnar na eni od glavnih obravnav nedostojno vedla. Vodja SDT Harij Furlan je ocenil, da ni nobenih razlogov za menjavo tožilca, in je o tem 16. januarja obvestil Radonjića. 18. januarja je tožilka Žgajnarjeva na ljubljansko okrožno sodišče vložila zahtevo za izločitev predsednika senata Zvjezdana Radonjića zaradi dvoma o nepristranskosti sodnika. 4. februarja je Harij Furlan predsedniku Pogačniku poslal predlog za ustrezno ukrepanje zoper predsednika senata Zvjezdana Radonjića, ker je ta izrekel in napisal neprimerne in neresnične trditve ter zaključke o Žgajnarjevi, Furlanu in Pogačniku.
Disciplinskega postopka ni
V Slovenskem sodniškem društvu z domnevnimi pritiski na sodnika Zvjezdana Radonjića niso seznanjeni. Bodo pa očitke o posegih v neodvisnost sodnika Radonjića ustrezno raziskali. Predsednik društva Andrej Ekart pa na načelni ravni pravi, da so sodniki zavezani sojenju zgolj po ustavi in zakonih in da so vsakršni pritiski nanje, kako naj vodijo postopek in kako naj razsodijo, nedopustni in predstavljajo grob poseg v sodniško neodvisnost.
Daša Sikošek iz sodnega sveta nam je sporočila, da sodni svet zoper sodnika Zvjezdana Radonjića do zdaj ni podal nobene pobude za uvedbo disciplinskega postopka. Sicer pa je naloga sodnega sveta varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, skrb za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva. In to bo sodni svet počel tudi v prihodnje.
Samostojnosti in neodvisnosti sodne veje
Z vrhovnega sodišča so nam včeraj sporočili, da sodišče uradno ni seznanjeno s tem, da naj bi bil sodnik Zvjezdan Radonjić med vodenjem sodnega postopka v zadevi Novič deležen kakšnih pritiskov. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki je o tem seznanjen le prek medijev, je zato na predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika naslovil pisno zaprosilo, naj ga seznani z ugotovitvami glede Radonjića. "Če bi se izkazalo, da sodnikove navedbe o pritiskih držijo, bi bilo to po mnenju predsednika vrhovnega sodišča vsekakor nedopustno in bi tudi terjalo ustrezno reakcijo, skladno s sodniško zakonodajo, ki zagotavlja neodvisnost sojenja," so še sporočili z vrhovnega sodišča.
Z ministrstva za pravosodje pa so nam sporočili, da ministrica za pravosodje Andreja Katič ostro obsoja kakršnekoli nedopustne pritiske na pravosodne uslužbence. Ministrica pa nikakor ne bo komentirala odločitev sodstva ali izjave sodnika, ker bi to lahko pripeljalo do nevarne prakse - političnega vpliva na konkretne odločitve neodvisnih organov, kot so sodišča. Hkrati pa ministrica poudarja, da sta prav nepristranskost in neodvisnost sodstva nujen pogoj za obstoj pravne države, zato ostro obsoja kakršnekoli nedopustne pritiske na delo in odločitve sodnikov. "Za ugotavljanje in presojo okoliščin, ki bi utegnile predstavljati grožnjo samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti oziroma sojenja, so v okviru zakonodaje predvideni tudi drugi ustrezni postopki, ki jih ima sodnik na voljo. Sodni svet lahko na primer odloča o predlogu za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost, komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etike, različna ravnanja pa lahko predstavljajo podlago za disciplinske postopke bodisi zoper sodnike bodisi zoper tožilce," dodajajo na pravosodnem ministrstvu.
