"Nujno prometno obvestilo. Voznike opozarjamo, da na štajerski avtocesti med priključkoma Vransko in Šentrupert v smeri Celja voznik vozi v napačno smer. Vozite skrajno desno." Tovrstno opozorilo pogosto odmeva iz radijskih zvočnikov. Denimo pred nekaj dnevi, ko je voznik mercedesa v napačno smer vozil med Mariborom in Šentiljem. Prestregli so ga nekaj minut po prejetem opozorilu o vožnji v nasprotno smer, voznik pa ni zmogel varno ustaviti in je trčil v policijsko vozilo. V nesreči se ni nihče poškodoval. Pri nadaljnji kontroli so policisti ugotovili, da je moški vozil neregistrirano vozilo, na mercedesu je imel nameščeni različni registrski tablici, vozil je brez izpita in bil poleg vsega še pijan.
A razlogov, da nekdo zapelje v nasprotno smer na avtocesti, je več, opozarjajo sogovorniki. Kakšni torej so razlogi, kako v takšnem primeru ravnajo ostali vozniki in kaj kaže statistika?
Nemogoče je predvideti, kje se bo pojavil takšen voznik
Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi pri generalni policijski upravi uvodoma pove, da je policija pred leti pregledala vse uvoze na avtoceste in z vsemi pomanjkljivostmi glede prometne signalizacije seznanila Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Ta je posamezne uvoze dodatno opremil s prometno signalizacijo, sicer pa je, kot pravi Droletova, tovrstne kršitve z drugimi ukrepi težko preprečevati, saj je nemogoče predvidevati, kje se bo pojavil tak voznik. Policija na avtocestah sicer izvaja kontrolo, a pri tem ne gre pozabiti, da je za preprečitev vožnje v napačno smer pomembna tudi kontrola na drugih cestah. Tam lahko policisti pri voznikih preverjajo njihovo psihofizično stanje in jih posledično izločijo iz prometa.
Vožnja v napačno smer ni redka. "Najpogosteje se zgodi na priključkih na avtocesto, nekaj voženj pa je bilo zabeleženih tudi na počivališčih, kjer voznik po postanku enostavno zavije v napačno smer. V nekaterih primerih so vozniki tudi ustavili in obrnili, nekaj voženj pa je bilo tudi na križanjih različni avtocest. Najpogosteje so po nasprotnem voznem pasu vozili starejši vozniki, vozniki, ki so bili pod vplivom alkohola, prepovedanih (za vožnjo) psihoaktivnih zdravil, močno bolni," pripoveduje Vesna Drole. Kaj pa statistika? V letu 2017 je policija prejela 138 obvestil vožnje v napačno smer na avtocestah in hitrih cestah, leto prej, 2016, pa 114. V letu 2017 so policisti ugotovili 17 kršitev vožnje v napačno smer, od tega so se zgodile štiri prometne nesreče.
Leta 2018 je policija prejela največ obvestil v napačno smer v zadnjih štirih letih, kar 160, medtem ko jih je lani prejela 104. Ob tem so v lanskem letu ugotovili 22 kršitev, leto prej pa 16. Globa za vožnjo v napačno smer znaša najmanj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk.
Kljub temu, da smo na avtocesti, spremljamo levi pas
Jasno je, da si vsak voznik prizadeva, da bi zapeljal v pravilno smer na avtocesti. A vendarle, kaj storiti, če zapelje v nasprotno smer? Vesna Drole pove, da si policija takoj, ko prejme obvestilo o takšnem vozniku, prizadeva, da ga čim prej izloči iz prometa. "Naše priporočilo voznikom je, da spremljajo prometne informacije, ki jih preko radia posreduje prometno informacijski center. V kolikor gre za informacijo o vozniku, ki vozi v nasprotni smeri, je pomembno, da zmanjšamo hitrost, prižgemo štiri smerne kazalce in se razvrstimo na desni prometni pas avtoceste. Pri tem moramo biti seveda zelo pozorni na promet pred sabo. Predlagamo, da se čim prej izključimo iz prometa na avtocesti."
Vprašanje pa je, kako odreagirati takrat, ko se brez vsake informacije soočimo s takim voznikom. "Zelo pomembno je, da se pred vsakim prehitevanjem, kljub temu, da smo na avtocesti, prepričamo, če je levi prometni pas prost. Zelo pomembno je tudi, da levi prometni pas uporabljamo samo za prehitevanje, ker nasproti vozeči avto običajno vozi po tem pasu. Manj časa kot smo na levem prometnem pasu, manjša je možnost, da trčimo z voznikom, ki vozi v nasprotno smer. Če zaznamo takega voznika, poskušamo takoj obvestiti pristojne, bodisi 113, 112 ali prometno informacijski center, ki bodo obvestilo posredovali tudi drugim udeležencem cestnega prometa."
Kako ravnati, ko proti nam na avtocesti drvi vozilo
Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS pravi, da lahko v primeru, ko opazimo, da nekdo na avtocesti vozi proti nam, nastopijo zmedenost, šok, strah, kar otežuje ali celo onemogoča ustrezno reakcijo. Natančnega navodila, kaj storiti v takšni situaciji, ni mogoče dati, svetujejo pa, naj vozniki, ko vidijo ali slišijo obvestilo, da je na avtocesti ali hitri cesti nasproti vozeče vozilo:
- če so v fazi prehitevanja, naj ga čim prej zaključijo oziroma če so v začetni fazi, naj ga prekinejo;
- ustrezno upočasnijo hitrost, vendar ne pretirano, saj lahko s prevelikim zmanjšanjem hitrosti ogrožajo druge voznike, ki bi jih zaradi (pre)počasne vožnje želeli oziroma začeli prehitevati;
- če je pred njimi drugo vozilo, naj vozijo z ustrezno daljšo varnostno razdaljo za čim boljši pregled v smeri vožnje;
- vozijo po desnem pasu, saj vozniki, ki vozijo v nasprotno smer, običajno vozijo po prehitevalnem pasu, ki je njihov desni (oziroma naš levi) pas;
- če je le mogoče, čim prej varno zapustijo avtocesto oziroma hitro cesto,
- če pa zagledajo tako vozilo v napačni smeri vožnje z uporabo prejšnjih nasvetov vse še dopolnijo z vklopom varnostnih utripalk, s čimer obveščajo za njimi vozeča vozila o nevarnosti, se pomaknejo proti desnemu robu pasu, če pa je nujno, lahko zapeljejo tudi na odstavni pas – v takih primerih se vse odvije izredno hitro, v nekaj sekundah in je le od naše pozornosti odvisno, kako bomo rešili situacijo.
Razlogov za vožnjo v napačno smer je toliko, kot je takšnih primerov
Jure Kostanjšek, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) poudarja, da je razlogov za vožnjo v napačno smer toliko, kot je takšnih primerov. "Največkrat gre za utrujenost, zaspanost, vožnjo pod vplivom alkohola, zdravil ali drog, pa tudi za objestnost in namerna dejanja." Po njegovih besedah je tudi načinov, kako nekdo zapelje v napačno smer, več. Vozniki lahko zgrešijo uvoz in se zapeljejo na izvoz, gredo pravilno na uvoz, a potem zavijejo levo v napačno smer, s počivališča ali bencinske črpalke zavijejo nazaj, od koder so prišli, na razcepu zgrešijo smer in se obrnejo ali obrnejo na odprtem odseku ceste. "Poleg že prej omenjenih razlogov se to lahko zgodi tudi zaradi izgube orientacije v prostoru, zlasti v slabih vremenskih pogojih in temi, zavajajoče ali neustrezne prometne signalizacije ter drugih dejavnikov," dodaja Jure Kostanjšek.
Tisti, ki so se kdaj že znašli na napačni strani avtoceste, marsikdaj obiščejo tudi Center varne vožnje na Vranskem, kjer vse voznike vztrajno opozarjajo na nevarnost vožnje v napačno smer. Manuel Pungertnik, vodja AMZS šole vožnje in inštruktor varne vožnje pove: "V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, ki ga letno obišče 30.000 ljudi, od tega se jih polovica udeleži tečajev varne vožnje, pri izvajanju programov varne vožnje velik poudarek namenjamo prepoznavanju in reševanju kritičnih situacij, v katerih se vozniki znajdejo v prometu. Med njimi je tudi vožnja v napačno smer. Pri izvajanju programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo za izbris kazenskih točk se srečamo tudi z vozniki s takšnimi prekrški. Velik poudarek pri dodatnem usposabljanju za varno vožnjo, tako pri tistih, ki poskušajo izbrisati kazenske točke, kot pri voznikih začetnikih je na psihosocialni pomoči in svetovanju. Tudi na ta način želimo in se trudimo prispevati k večji varnosti na slovenskih cestah."
