S požarom se je borilo 220 gasilcev iz 24 enot.
Še več ur po izbruhu silovitega požara v gospodarskem objektu v Plemljevi ulici v Vižmarjah je bila okolica ovita v gost dim. Spremljal ga je rezek smrad po goreči plastiki, ki se je sredi dopoldneva še vedno predirljivo zažiral v oblačila in vse pore bližnjih stanovalcev in mimoidočih radovednežev. Okolica goreče stavbe se je bleščala v modrini luči policijskih avtov in gasilskih kamionov. Neobičajno svetlobo in toploto sredi mrzlega novembrskega jutra so oddajali tudi več deset metrov v nebo segajoči ognjeni zublji. Dim se je v določenem trenutku vil celo več kot sto metrov v višino.
Cukrarna gorela kar en teden
Naše glavno mesto ima dolgo zgodovino hudih požarov. Prvi opisani sega v leto 1371, ko je prizadel stari del mesta z rotovžem vred, v katerem so bile pomembne listine in arhiv. V naslednjih požarih, ki so se bohotili po centru mesta, je do tal pogorelo ogromno hiš, cerkva, arhivov, pa tudi smodišnica in leta 1858 še Cukrarna, ki je gorela kar en teden. Umrlo je na desetine ljudi. Med večjimi v zadnjih dveh desetletjih izpostavljamo požar v Mobitelovem skladišču na Vojkovi cesti konec leta 2002, ko so domnevno zaradi okvarjene klimatske naprave goreli mobiteli, kartice SIM in druga oprema. Nastalo je za okoli pol milijarde tolarjev škode. Novembra 2009 je zagorela hladilnica podjetja Niko Transport v Mostah pri Komendi, ogenj je zajel okoli 3000 kvadratnih metrov površin. Nastalo je za 1,5 milijarde evrov škode. Maja 2015 je v požaru glavnega skladišča Mercatorja za osrednjo Slovenijo za sveži program, zelenjavo, sadje in meso, na Hladilniški poti življenje izgubil vzdrževalec, ogenj je zajel skupno skoraj 10.000 kvadratnih metrov površin. Izpostaviti velja še vse več industrijskih požarov v predelovalnicah odpadkov (Kemis na Vrhniki, zbirni center pri Komendi) ter vrsto požarov v ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki na Cesti dveh cesarjev.
Počila je šipa, ogenj je bruhnil ...
Soseda Janka Pavliča, ki živi le kakšnih trideset metrov stran od objekta, je nekaj po četrti uri zjutraj zbudilo pokanje in prasketanje. "Najprej sem mislil, da v prostor spet kdo vlamlja, potem pa sem opazil, kako se v eni od pisarn nekaj svetlika in blešči. Ko sem videl ogenj, sem takoj poklical na 112," je opisal nevsakdanjo torkovo budnico. Potem je počila šipa, ogenj je bruhnil v palete, ki so bile zložene ob zunanjosti zgradbe. Vžgale so se, plameni so se hitro razširili tudi po celotni notranjosti objekta, velikega okoli 150 krat 60 metrov. Prvi gasilci so na kraj pridirjali v desetih minutah, s silovitim požarom pa so se borili dolge ure. Skupno jih je bilo kakih 220, poleg poklicnih iz Gasilske brigade Ljubljana še njihovi kolegi iz 23 prostovoljnih društev. Čeprav so v nekaj urah požar omejili, je zgorela bolj ali manj celotna stavba.
Sreča - dim je šel naravnost navzgor
Ko so prišli na kraj požara gasilci, je bil ogenj že razširjen, zublji so se dvigali visoko v nebo. Ker je bila tema, se dim ni videl, vonjal pa se je. "Pokalo je, ko se je streha rušila. Železna konstrukcija nadstreška se je namreč tako pregrela, da se je skrivila. Nadstrešek se je dvignil, streha pa podrla sama vase. Dvakrat je še posebno glasno zadonelo, saj imajo v enih prostorih viličarje na plinsko gorivo in so popokale bombe," je opažanje strnil sosed objekta Janko Pavlič. Panike ni povzročal nihče. "Toplo je bilo, skoraj vroče. Ni nas zeblo," pa je odgovoril na vprašanje, ali so bili s sosedi zjutraj kaj premraženi. Ker je kurjač, ga ogenj ni prestrašil. Ga je pa malo zaskrbelo, ko je pomislil, kaj vse se skriva v skladiščih različnih podjetij. Keramika, kamen, kovina, tehnični material, papir, les, zlitine na osnovi bakra ter sadje in zelenjava mu zgodaj zjutraj niso povzročali sivih las. Zamislil pa se je ob skladišču plastike in pnevmatik. "Baje imajo notri na tisoče gum, za dve leti zaloge," je poznavalsko pokimal in s prstom pokazal proti še vedno tlečemu ognju. Srečo so imeli okoliški prebivalci tudi s črnim, gostim dimom. "Če bi se obrnil proti nam, bi morali pobegniti, saj bi nas sicer povsem dušilo. A je bilo vreme tako, da je šel naravnost v zrak ali pa ga je odpihnilo stran. Nismo bili v nevarnosti in ni me bilo strah," je ponovil.
Ne hodite blizu pogorišča!
Nacionalni inštitut za javno zdravje je že izdal opozorila, naj se ljudje izogibajo pogorišču, naj se posvetujejo z zdravnikom, če so bili izpostavljeni dimu, naj obrišejo pepelnate površine, operejo obleke in podobno. Povsem jasno je, da so že gasilci opozarjali ljudi, naj imajo okna zaprta. "Dokler ne vemo, kaj gori in kaj vse je lahko v dimu, moramo delovati, kot da je zelo nevarno, in kar najbolj zmanjšati izpostavljenost. Tako je bilo tudi danes, ko je še veliko večja težava ta, da gre za gosto naseljeno območje in da bi bilo skoraj nemogoče evakuirati celotno območje," je povedal Matej Ivartnik z NIJZ, ki je že danes obvestil tudi vse vrtce v okolici, naj poskrbijo za čiščenje površin, kjer bi se utegnili igrati otroci.
Ob takih požarih, ko je dim gost in so v njem lahko nevarni manjši delci pa tudi strupene snovi, so učinki na zdravje lahko takojšnji. Pride lahko do vnetja dihalnih poti, poslabšanja astme, poslabšanja kroničnih pljučnih bolezni, draženja dihal, alergijskih reakcij. Tudi danes bo pogorišče zagotovo še tlelo in se bo dvigal dim, zato velja strogo priporočilo: ne hodite blizu, če to ni nujno potrebno. (pk)
Požar omejili po treh urah
Da so razmere zelo zahtevne, so že navsezgodaj sporočili gasilci. "Ob 4.12 so zagorele palete, naložene ob objektu, požar pa se je razširil tudi v notranjost," so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje. Tri ure po izbruhu je gasilcem uspelo preprečiti nadaljnje širjenje ognja po celotnem objektu in na pisarniški del. Ob sedmi uri zjutraj so različni materiali v skladišču še vedno goreli. Ko se je stavba zaradi ognja začela nagibati, so na pomoč poklicali statika, da je preveril, ali je njihovo delo še varno. Štiri ure kasneje, torej ob enajstih dopoldne, jim je uspelo tudi s pomočjo penila pogasiti glavnino požara. Takrat so se borili še s težje dostopnimi žarišči. Kljub njihovemu trudu je pogorela skoraj celotna zgradba. Kaj je bil vzrok požara, bo pokazala kriminalistična preiskava. Kak dan ali dva pa bo treba počakati še tudi na prvo (okvirno) oceno škode. A ta bo zagotovo velika.
Janković pohvalil delo gasilcev
"Vsa pohvala našim poklicnim in prostovoljnim gasilcem. Lahko smo srečni, da jih imamo," je poudaril župan Ljubljane Zoran Janković in opozoril na odgovornost lastnikov objektov, da delujejo v duhu čim večje požarne varnosti. Ne nazadnje, v Ljubljani je bilo večjih požarov zadnje čase kar nekaj. (vbr)
