Damijana Žišt
Celjska sodnica Maja Turnšek Mesarič je zavrnila tožbo Bojana Vodopivca iz Laškega, ki je proti Telekomu sprožil pravdni spor in od podjetja terjal 233 tisoč evrov odškodnine. Vodopivec Telekomu očita, da je odgovoren za to, da je moral v pripor in bil obsojen, sodnica pa je ocenila, da v ravnanju Telekoma ni bilo nič protipravnega, zato se do škode in vzročne zveze, ki jo je Vodopivec navajal v tožbi, sploh ni opredeljevala. Vodopivec se je skupaj s svojo odvetnico Maksimiljano Kincl Mlakar že pritožil na višje sodišče.
Nesorazmeren poseg v zasebnost
Znano je, da se je Vodopivec odločil za tožbo proti podjetju Telekom, ker je v celjskem priporu, kamor so ga vtaknili 12. marca 2015, gladovno stavkal 134 dni, podjetje Telekom pa je po njegovem odgovorno, da je sploh pristal v kazenskem postopku. Že med gladovno stavko je njegova odvetnica Maksimiljana Kincl Mlakar razložila, da se je predkazenski postopek zoper Vodopivca začel na podlagi izpisov prometa njegovih telefonskih pogovorov, kar so po do tedaj veljavnem zakonu o elektronskih komunikacijah zbirali telefonski operaterji v retencijski zbirki za potrebe kazenskega postopka. Vendar je že 3. julija 2014 ustavno sodišče izdalo odločbo, da zbiranje podatkov v omenjeni bazi predstavlja nesorazmeren poseg in kršitev ustavno določene človekove pravice do varstva osebnih podatkov, in zato razveljavilo določene člene omenjenega zakona in s tem doseglo uničenje tako imenovane retencijske baze. Tako je ustavno sodišče 18. julija 2014 z odločbo telefonskim operaterjem naložilo, da nemudoma izbrišejo retencijsko bazo in vse podatke, ki so jih hranili v njej. Po mnenju odvetnice naj bi bili Vodopivčevi izpiski telefonskih pogovorov glede na odločbo ustavnega sodišča pridobljeni nezakonito, zato naj bi bil tudi pripor zoper Vodopivca nezakonit. Vse to je navedeno v tožbi proti Telekomu. Ampak kot sta v kazenskem procesu zoper Vodopivca presodili celjsko okrožno in višje sodišče, nato pa še vrhovno, podatki Telekoma niso bili pridobljeni nezakonito. In prav te odločitve sodišč glede zakonitosti dokazov, torej Telekomovih podatkov o prometu telefonskih pogovorov tedaj obtoženega Vodopivca, so bile eden od pomembnih dokazov, ki so sodnico Turnšek Mesarič prepričali, da je Vodopivčeva tožba proti Telekomu neupravičena. Vodopivec se s takšno odločitvijo ne strinja, zato je njegova odvetnica Kincl Mlakarjeva v pritožbi na višje sodišče med drugim zapisala, da s tožnikom še vedno vztrajata pri tem, da je Telekom nezakonito posredoval podatke o prometu Vodopivčevih telefonskih pogovorov najprej kriminalistični policiji v Celju, nato pa sodišču, in da je zato zoper njega stekel kazenski postopek. Pri tem se odvetnica sklicuje na odločbo ustavnega sodišča glede izbrisa retencijske baze. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bila ta baza protiustavna, saj je šlo za nesorazmeren poseg v informacijsko zasebnost posameznikov. Kot rečeno, je ustavno sodišče že julija 2014 telefonskim operaterjem naložilo, da morajo nemudoma izbrisati retencijsko bazo, zato po prepričanju Kincl Mlakarjeve v obdobju od avgusta do novembra 2014, ko je Vodopivec skupaj s pajdaši domnevno izvrševal kazniva dejanja, retencijska baza ni več imela nobene podlage za hrambo, obdelavo in posredovanje prometnih podatkov celjskim kriminalistom oziroma sodiščem.
Z gladovno stavko si je uničil zdravje
Vodopivec, ki je moral v pripor 12. marca 2015, je pričel gladovno stavkati 13. aprila. Trdil je, da se je nezakonito znašel v (pred)kazenskem postopku na celjskem okrožnem sodišču in v priporu. Prijet je bil zaradi očitka, da je sodeloval pri treh velikih tatvinah in bil vpleten v trgovanje s konopljo. Čeprav je dolgo vztrajal, da ni kriv, se je naposled s tožilstvom pogodil in priznal očitke, za kar mu je sodišče izreklo kazen leto in pol zapora. Obsojen je bil, da je skupaj s pajdaši Ivanom Robežnikom, Edinom Lulićem in Asmirjem Sulejmanovićem kradel traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo, a Vodopivec pravi, da je priznal samo zaradi svojega izjemno slabega zdravja. Po združitvi z že prej izrečenimi obsodbami - večinoma zaradi premoženjskih deliktov - je bil nato po skoraj letu in pol pripora iz Celja premeščen v zapor na Dobu, ki ga je po odsedeni kazni zapustil decembra 2016. Po tridesetih letih delovne dobe in nekaj letih, preživetih za rešetkami, je zdaj invalidsko upokojen, z gladovno stavko pa si je, kot sam pravi, uničil zdravje.
