Vrhovni sodnik Tomaž Pavčnik, višji sodnik Janez Zeilhofer, sicer vodja gospodarskega oddelka na mariborskem okrožnem sodišču, in notar Andrej Rozman so sestavljali senat disciplinskega sodišča, ki je v torek presodil, da v ravnanju predsednika mariborskega delovnega sodišča Stanka Omerzuja, zaradi katerega je pristal v disciplinskem postopku in suspenzu, ni bilo nič narobe. In s to odločitvijo presenetil številne v pravnih krogih.
Prvi je reagiral minister
Disciplinski postopek zoper Omerzuja ni bil uveden zaradi tega, ker je v kazenskem postopku zaradi domnevnega zalezovanja nekdanje ljubimke, ampak zaradi tega, kar si je obdolžni sodnik privoščil med sojenjem. Po medijskem podrobnem poročanju o njegovem vztrajnem izmikanju vabilom na sojenje in številnim poskusom diskreditiranja mariborske okrajne sodnice Karmen Krajnc, ki jo je tudi ovadil in ji očital, da mu sodi pristransko in krivično, je lani prvi reagiral zdaj že nekdanji minister za pravosodje Goran Klemenčič. Ocenil je, da obdolženi sodnik s svojim postopanjem krni in zmanjšuje ugled sodstva, zato je dal pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Sedemindvajsetega avgusta lani je disciplinski postopek za Omerzuja sprožila disciplinska tožilka pri sodnem svetu Marjeta Švab Širok, sicer vrhovna sodnica. Ko je s tem seznanila predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, je ta Omerzuja začasno odstranil iz sodniške službe in z mesta predsednika sodišča, on pa je zaradi suspenza sprožil upravni spor, vendar je vrhovno sodišče njegovo tožbo zavrnilo. Na to odločitev se je odzval z zahtevo po izločitvi senata vrhovnih sodnikov, še prej je poskušal izločiti tudi predsednico sodnega sveta sodnico Barbaro Nerat in odvetnico Majo Praviček, predsednico disciplinskega sodišča, a mu to ni uspelo.
Preidimo k temu, na kaj se je disciplinska tožilka Švab Širokova sklicevala v predlogu za izrek disciplinske sankcije Omerzuju. Do tega tedna uradno ni bilo znano, kršitev česa vse je disciplinska tožilka očitala predsedniku mariborskega sodišča, saj so postopki zoper sodnike po zakonu o sodnem svetu tajni. Ker pa je Stanko Omerzu pred izpeljavo torkove obravnave pred senatom disciplinskega sodišča izrecno nasprotoval izključitvi javnosti, je predsednica disciplinskega sodišča Maja Praviček ob našem poizvedovanju v zvezi s tem pojasnila, da je disciplinska tožilka Omerzuju očitala kršitev določil zakona o sodniški službi, težjo disciplinsko kršitev, povezano z vedenjem in ravnanjem sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim sodnik krši ugled sodniškega poklica, pa tudi zlorabo položaja ali prekoračitev uradnih pooblastil. Vendar, kot rečeno, disciplinski senat, ki mu je predsedoval notar Andrej Rozman, člana pa sta bila vrhovni sodnik Tomaž Pavčnik in višji sodnik Janez Zeilhofer, v Omerzujevem ravnanju ni prepoznal nič spornega. Saj kot je že v četrtek
V suspenzu ostaja do dokončne odločitve
Odgovora na vprašanje, kakšna je obrazložitev disciplinskega senata za to odločitev, včeraj ni bilo mogoče dobiti niti uradno niti neuradno, ker je pisni sklep še v izdelavi. "Zadeva še ni pravnomočna," so povedali v sodnem svetu. Na vprašanje, ali ima disciplinska tožilka kakršnokoli možnost za izpodbijanje odločitve disciplinskega sodišča, pa odgovorili: "Zoper disciplinski sklep je dopustno sodno varstvo v obliki tožbe v upravnem sporu, v katerem odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov."
Obrnili smo se tudi na predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. Torkove odločitve disciplinskega senata ni mogel komentirati. Glede suspenza, torej ali ta za Omerzuja še traja, ali si je Florjančič morebiti premislil, pa so z vrhovnega sodišča sporočili: "Predsednikova odločitev ostaja v veljavi do dokončne odločitve disciplinskega sodišča."
Medtem ko Omerzu za zdaj še ne more nazaj v službo, pa še vedno suspendiranega sodnika v torek pričakujejo na zatožni klopi mariborskega okrajnega sodišča. Če se seveda ne bo zgodilo, da bo sodnica Karmen Krajnc prisiljena letos tudi v četrto preložiti narok za glavno obravnavo. Razloga, da se to zgodi, sta lahko dva. Prvi je, da višje inštance tudi po treh tednih ne bodo vrnile spisa na okrajno sodišče v Mariboru, drugi pa, da bodo Omerzujevim zahtevam ugodile. Namreč kot smo ta teden že poročali, je Omerzu po tem, ko mu ni uspelo izločiti sodnice Karmen Krajnc, zdaj nadaljevanje sojenja onemogočil s tem, da vztraja tudi pri izločitvi predsednikov okrajnega in višjega sodišča v Mariboru. Zahteval je tudi prenos pristojnosti na drugo sodišče.