Elizabeta Planinšič
Mariborski kriminalisti so v prejšnjem tednu prejeli prijavo ene od slovenskih bank o zaznanem povečanem številu zlorab na škodo več fizičnih oseb na območju Republike Slovenije. Na podlagi preiskave prijave so sredi prejšnjega tedna med izvrševanjem kaznivih dejanj odvzeli prostost štirim romunskim državljanom. Osumljeni so, da so na nezakonit način pridobili bančne in druge zasebne podatke več fizičnih oseb, nato pa na prodajnih mestih po vsej državi izvajali nakupe blaga in dvigovali gotovino na bankomatih.
Dvigovali na bankomatih in plačevali z lažnimi karticami
"Ugotovljeno je bilo, da so bili oškodovanci pred tem žrtve tako imenovanih 'phishing' napadov, in sicer tako, da so prejeli lažni esemes, ki je vseboval tudi povezavo - z navedbo, da jo mora oseba potrditi," je način storitve kaznivega dejanja opisal vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na mariborski Policijski upravi Milenko Simkić. Po kliku na povezavo v prejetem SMS-sporočilu pa je bil oškodovanec takoj preusmerjen na lažno stran, v katero je vpisal zasebne podatke o transakcijskih računih, ki so potrebni za nakupe blaga in dvig gotovine na bankomatih (poleg osebnih podatkov tudi številko bančne kartice in PIN-kodo). Na ta način so storilci razpolagali s sredstvi na računu oškodovanca. Tujci so nato s ponarejenimi karticami nakupovali in plačevali na plačilnih mestih ter dvigovali denar na bankomatih. Žrtev naj bi bilo sedem, a preiskave policisti še niso zaključili.
S kaznivimi dejanji so si osumljeni pridobili najmanj 18 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Mariborski kriminalisti so osumljenim zasegli večjo količino denarja (okoli deset tisoč evrov), za katerega je zelo verjetno, da izvira iz storjenih kaznivih dejanj. Kriminalisti so četverico s kazensko ovadbo privedli k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper osumljene odredila pripor. Osumljeni so 13 kaznivih dejanj uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva, za katerega je predpisana kazen zapora do pet let, če pa je z dejanjem pridobljena velika premoženjska korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let, je še dodal Simkić.
Je denar izgubljen?
Se lahko tisti, ki so jih goljufi zlorabili, obrišejo pod nosom za denar? David Gracer pravi, da ni nujno. "Če je prijava dovolj hitra, ni nujno in se premoženje da zaščititi. Tudi če je denar nakazan na račune v tujino, dobro sodelujemo z uradom za preprečevanje pranja denarja in s tujimi varnostnimi organi. Sicer je v takih primerih res težje, a ni nujno, da bi oškodovanci ostali brez vsega. Je pa seveda vse odvisno od tega, kako hitro oškodovanec ugotovi, da je bil žrtev prevare, in to prijavi policiji."
Velja biti previden
Policisti so sicer v preteklih tednih in mesecih letošnjega leta že večkrat opozorili, da število goljufij na spletu narašča. "Letos smo skupno prejeli že več kot 800 prijav, pri čemer je nastalo za več kot 14 milijonov evrov materialne škode," je povedalDavid Gracer iz Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave. V zvezi z zlorabami plačilnih kartic so v letošnjem letu zabeležili že okrog 10.000 primerov s skupno škodo okrog 1,2 milijona evrov, pri čemer se velika večina zlorab nanaša na pridobivanje podatkov kartic na spletu s t.i. phishingom ter nadaljnjo zlorabo. V zvezi s tem veljajo policijska opozorila: v primeru kakršnihkoli tovrstnih sporočil (SMS ali email), ki vsebujejo prošnjo ali zahtevo za določene podatke, bodite izjemno previdni, saj banke, pošte in druge institucije ne zahtevajo podatkov na ta način, zato ne odpirajte priponk, ne sledite sumljivim povezavam v elektronski pošti oz. pripetih dokumentih, ne odpirajte morebitnih povezav na oblačne shrambe, pripetih v elektronski pošti, v nobenem primeru pa ne vnašajte svojih podatkov.
"V zadnjem obdobju po številu kaznivih dejanj in nastali materialni škodi poleg zlorabe plačilnih kartic izstopajo še goljufije z lažnimi obvestili o dobičku pri investiciji v kriptovalute - teh primerov je bilo letos 190 in povzročene za 5,1 milijona evrov škode," niza podatke Gracer. Ta goljufija je izvršena tako, da goljufi kličejo na naključne telefonske številke in se lažno predstavljajo kot uslužbenci znanih menjalnic kriptovalut. Oškodovancem običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da jih v virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov. Pogoj za izplačilo pa je namestitev programa za oddaljeni dostop (Anydesk) na računalnik in/ali mobilni aparat. V nadaljevanju storilci upravljajo z računalnikom, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na računu. "Dodatno opozarjamo, da sredstva v večini primerov prenakažejo na drug slovenski račun prejemnika, ki je običajno prav tako zaveden in prepričan o zaslužku s kriptovalutami. Zato obstaja možnost, da bo na vašem računu dejansko priliv sredstev in s tem navidezni dobiček! Vendar na koncu vsi v shemi ostanejo brez denarja, saj goljufi sredstva z bančnih računov nakažejo v kriptodenarnice, ki jih imajo pod nadzorom, zato do njih ni več mogoče dostopati," dodaja kriminalist.
Nepridipravi zlorabljajo izredne dogodke
V preteklosti so bili med najbolj razširjenimi prevarami spletni nakupi, ki so bili plačani vnaprej, a nikoli dostavljeni. Predvsem v času epidemije korornavirusa, ko so bili nekateri artikli težko dobavljivi, zaščitne maske na primer, je bilo teh zlorab veliko. Glede na to, da pričakujejo več spletnih nakupov stvari, ki se bodo potrebovale pri sanaciji minulih poplav - razvlažilcev na primer -, policisti svetujejo previdnost pri nakupovanju prek spleta.
Policisti zato svetujejo, da se ne oglašate na neznane telefonske klice iz tujine, če gre za klic s slovenske številke in ste se odzvali, pa ga prekinite. Na računalnik ali telefon ne nameščajte programov za oddaljeni dostop in nikomur ne dovolite upravljanja z vašim računalnikom ali telefonom. Nikomur ne dovolite dostopa do vaše spletne banke, ob morebitnem oškodovanju zberite vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnite na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.
