Primer Omerzu: Različno o izjavi o umiku pregona

Na današnjem nadaljevanju sojenja Stanku Omerzuju, predsedniku Delovnega sodišča v Mariboru, obdolženega zalezovanja nekdanje intimne prijateljice, je pričal Robert Munda, vodja Sektorja kriminalistične policije PU Maribor v času začetka predkazenskega postopka zoper Omerzuja. Govorilo se je bilo predvsem o poskusih Omerzuja, da ima stik z Mundo pred začetkom predkazenskega postopka in tudi po njem. Omerzu je namreč preko Munde želel izvedeti, ali je oškodovanka umaknila predlog za pregon zoper njega zaradi zalezovanja. V zvezi s tem je Omerzu povedal, da ima v svojem rokovniku zabeleženo, da je 28. novembra 2016 klical na PU Maribor in da ga je potem Munda poklical nazaj in mu povedal, da je predlog za pregon umaknjen. Omerzu tudi trdi, da mu je oškodovanka sama povedala, da je umaknila predlog, a oškodovanka to odločno zanika.
Munda je potrdil, da je Omerzuja takrat res poklical nazaj, "ker je sodnik in predsednik delovnega sodišča, a odgovora o umiku predloga za pregon od mene ni mogel dobiti, ker takšnih odgovorov ne dajem. Rekel mi je, da mu je to rekla oškodovanka, a jaz tega nisem vedel," je nekdanji prvi mariborski kriminalist vztrajal, da Omerzuju ni dal nikakršnega odgovora na njegove poizvedbe. Obdolženi sodnik je tudi navedel, da je 15. decembra 2016 klical Mundo in se želel z njim sestati 22. decembra, ker da mu ima marsikaj za povedat, a odziva Munde ni bilo. Je pa bila 23. decembra pri Omerzuju opravljena hišna preiskava. Omerzu je tudi omenil, da je preko kriminalista Andreja Kolbla skušal poiskati stik z Mundo, a ga ta ni poklical. Munda je omenil, da ve za več Omezrujevih klicev, saj ga je o njih obveščala tajnica. "Obdolženi nima številke mojega telefona in je tudi ne bi dobil, če bi vprašal po njej," je pričal Munda.

Sporna izjava o umiku pregona

​Glede zapisane izjave o umiku predloga za pregon Stanka Omerzuja, ki jo je oškodovanka podala leta 2017, je Munda povedal, da ta nikdar ni bila knjižena. Dopustil je možnost, da je oškodovanka izjavo dejansko podala, a si potem premislila in je policisti zato niso vnesli v sistem. Obramba obdolženega se glede te izjave sklicuje na zapis tožilstva, da se preverijo nekatera dejstva glede postopka zoper Stanka Omerzuja tudi glede na predlog za umik pregona, ki ga je podala oškodovanka. Munda je v zvezi s tem dejal, da so kriminalisti opravili svoje delo, preverili vsa dejstva in o vsem poročali tožilstvu. "O sami izjavi o umiku za pregon pa težko kaj rečem, saj takšne izjave velikokrat sicer nastajajo, a se potem postopek ne konča z umikom pregona. Materialna resnica v tem konkretnem primeru pa je, da umika predloga o pregonu ni bilo. Lahko da je oškodovanka o tem razmišljala, kriminalistom je bilo tudi naročeno, naj upoštevajo njeno voljo. Njena izjava za umik pregona ni nikdar prišla do mene," je bil odločen Robert Munda. "Glede na svoje izkušnje bi povedal, da so žrtve velikokrat stigmatizirane, nihajo med odločitvijo, ali naj vztrajajo pri pregonu ali naj se umaknejo. Včasih med samim postopkom zoper osumljenega odstopijo od pregona. Zato sem od kriminalistov vedno zahteval, naj oškodovance temeljito poučijo o tem, kaj vse lahko pričakujejo v primeru, da pregon nadaljujejo. V konkretnem primeru smo glede na izjave oškodovanke in zbrane dokaze ocenili, da ni razloga, da postopek zoper osumljenega ne teče naprej," je zatrdil Munda. Na vprašanje obdolženega, ali bi pred sodiščem povedal, če bi zoper njega izvajali prikrite preiskovalne ukrepe, je odgovoril pritrdilno. "Če je izpis telefonskih pogovorov tak ukrep, potem je ta bil izvajan," je dodal Munda in zatrdil, da sodnika niso opazovali ali mu sledili. "Ni bilo razlogov za to," je pojasnil.

Različni podpisi

Po zaslišanju Roberta Munde se je obravnava z branjem listin in poslušanjem nekaterih posnetkov nadaljevala za zaprtimi vrati, razlog je zaščita družinskega življenja obdolženega. Je pa zastopnica oškodovanke, odvetnica Dragica Vuga, povedala, da je okrožnemu državnemu tožilstvu naznanila sum kaznivega dejanja krivega pričanja. Očitek se nanaša na sina obdolženega, ki je podpisan na dveh izjavah, na eni iz leta 2017 in na opravičilu za odsotnost z obravnave, na kateri naj bi pričal, iz tega leta. "A se na prvi pogled vidi, da podpisa nista identična, da je podpis na eni listini ponarejen. Zato sem predlagala postopek, da se ugotovi, čigava sta podpisa, oziroma naznanila sum krivega pričanja sodnikovega sina, saj je zatrdil, da sta oba podpisa njegova."
​Sojenje se nadaljuje v torek.