Primer Radan: Generalni tožilec ostal brez komentarja

Damijana Žišt Damijana Žišt
08.11.2018 19:32

Ob izreku sodbe zdravniku Ivanu Radanu je bil sodnik kritičen tudi do dela tožilstva, zato smo pri stroki preverili, ali je takšno ravnanje sodnika dopustno.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Neobičajno dolg izrek in obrazložitev torkove oprostilne sodbe Ivanu Radanu je v javnosti odmeval tudi zaradi glasne kritike na račun tožilstva. Odzivi vodilnih v pravosodju, ali je šel sodnik predaleč, so prej mlačni kot odločni.
Andrej Petelinšek

Torkova oprostilna sodba suspendiranemu zdravniku nevrološke klinike UKC Ljubljana Ivanu Radanu še kar odmeva v slovenski javnosti. Ljubljansko okrožno sodišče je Radana oprostilo štirih ubojev njegovih bolnikov, neupravičenega snemanja bolnikov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov in ponarejanja listin za bolniško odsotnost. Primer odmeva tudi zato, ker je predsedujoči senatu Martin Jančar, ki je več kot dve uri pojasnjeval, zakaj je sodišče obtoženega oprostilo, izrekel tudi ostre kritike na račun tožilke Katarine Bergant, ki je zastopala obtožbo. Kot smo že poročali, je sodnik Jančar tožilki med drugim očital, da je obtožbe proti Radanu gradila na njegovih osebnostnih lastnostih, ob tem pa spregledala objektivne okoliščine glede sumov kaznivih dejanj, ki jih je naprtila Radanu. Sodnik je dejal, "da če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec". Poleg tega je zavrnil očitek, da je sodišče podvomilo o strokovnosti priče tožilstva Mateje Lopuh. Bergantovi je Jančar še očital, da za diskreditacijo avstrijskega izvedenca sodišča Wolfganga Krölla "ni izbirala sredstev".

​Smernice za obrazložitev sodbe

Tožilka je za Radana terjala kazen 20 let zapora. Zato in tudi zaradi sodnikovih kritik smo za komentar prosili generalnega državnega tožilca Draga Šketo. Povedati ni hotel skoraj nič. "Ker sodba še ni pravnomočna, ne bom komentiral," je bil kratek. O sodnikovem kritičnem odnosu do tožilstva smo vprašali tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču in komisijo za etična vprašanja in integriteto. Zanimalo nas je, ali so sodniki pri obrazložitvi sodbe vezani na kakšna zakonska navodila.
Podpredsednica komisije Janja Roblek pravi, da je komisija 21. avgusta letos sprejela smernice za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb po opravljeni glavni obravnavi. "O etičnosti sodnikovega ravnanja ne moremo zavzemati stališča, ker bi to lahko prejudiciralo zadevo, ki je še v teku, poleg tega pa komisija odloča na podlagi pobud ali zahtev za obravnavo," pravi Roblekova.
Komisija sicer sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa sodniške etike, izdaja priporočila za spoštovanje pravil sodniške etike in integritete v skladu s kodeksom in sprejema smernice s področja sodniške etike in integritete. Sicer pa je komisija do zdaj izdala deset načelnih mnenj: leta 2015 eno, leta 2016 šest, lani tri.
​Z okrožnega sodišča v Ljubljani pa so nam odgovorili, da glede izreka in obrazložitve sodb, ki jih razlagajo sodniki, ni določenih usmeritev. Sodnik pa mora v skladu s svojo etično presojo pojasniti dejstva in okoliščine, razloge za svojo odločitev, podati odgovore na dejstvena in pravna vprašanja in tudi odgovoriti na navedbe strank, ki so jih izražale med potekom dokaznega postopka in v končnih besedah pred izrekom sodbe. "Izrek in obrazložitev sodbe je ključni element sodnikovega odločanja in etična presoja posameznega sodnika in njegove integritete. Predsednik sodišča ne sme in ne more presojati in dajati vrednostnih sodb kar zadeva tovrstno sodnikovo delo," so nam še sporočili iz ljubljanskega okrožnega sodišča.

Na razglasitvi sodbe kratko o razlogih

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič pa se je na vprašanje odzval z odgovorom, da je sodnik pri ustni razglasitvi sodbe vezan na zakon o kazenskem postopku, ki v 360. členu določa, da ob razglasitvi sodbe sodnik pove na kratko njene razloge. Pri tem naj bi se opredelil do tistih poglavitnih vprašanj, o katerih se mora izčrpneje opredeliti v pisni obrazložitvi sodbe, zlasti glede dokaznih zaključkov (ali šteje določena dejstva za nedokazana ali dokazana), o razlogih za zavrnitev posameznih dokaznih predlogov strank, do bistvenih pravnih vprašanj, odgovoriti na navedbe strank med postopkom, še zlasti pa naj bi bilo jasno sporočeno, če sta in zakaj sta ugotovljena kaznivo dejanje in krivda obtoženca za to kaznivo dejanje. Sicer pa tudi Florjančič poudarja, da je pri odločanju in razlogih za odločitev sodnik samostojen, neodvisen ter odloča skladno z ustavo in veljavno zakonodajo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta