Na predobravnavnem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču sta se obtoženi profesorici v tako imenovani aferi stalna pripravljenost Gabrijela Čačinovič Vogrinčič in Bojana Mesec s fakultete za socialno delo izrekli za nedolžni. Na zatožni klopi bi jima moral delati družbo še njun kolega Bogdan Lešnik, a, kot je dejal njegov odvetnik Marko Makuc sodnici Ani Klampfer Binder, se naroka ni mogel udeležiti, ker je v tujini. Ker pa je obtoženi podal ugovor na obtožnico, je sodnica štela, da tudi on ne prizna krivde. Trojica je obtožena kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, za kar je predpisana kazen od treh mesecev do petih let zapora.
Tožilstvo Bojani Mesec očita, da je kot prodekanka 28. septembra 2009 takratnemu dekanu Lešniku izdala sklep o stalni pripravljenosti za obdobje od 1. oktobra omenjenega leta do preklica in nato zanj odredila nezakonito izplačilo dodatka za stalno pripravljenost. Posledično je Lešnik prejel v slabih treh letih (konec septembra 2011 je sklep o preklicu izplačila dodatka izdala Mesečeva, ker je takrat prenehal opravljati funkcijo dekana) 4272 evrov dodatka za stalno pripravljenost.
Obtoženi Lešnik naj bi imel na vesti, da je istega datuma kot Mesečeva izdal sklepe o stalni pripravljenosti, ne da bi za to obstajali zakonski pogoji, ter odredil plačilo za stalno pripravljenost za računovodkinjo Marjano Kovačič in tajnico fakultete Alenko Majer. Enako je naredil dve leti kasneje za bodočo dekanko Čačinovič Vogrinčičevo. Zaslužna profesorica Čačinovič Vogrinčeva si je očitek prislužila po mnenju tožilstva, da kot dekanka, čeprav je vedela, da za izdajo sklepov o stalni pripravljenosti ni podlage in so nezakoniti, kakor je nezakonito tudi izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost, ni preklicala sklepov, ki jih je izdal njen predhodnik Lešnik za Kovačičevo, Majerjevo in zanjo. Tako je na podlagi sklepov o stalni pripravljenosti omogočila izplačilo dodatka za stalno pripravljenost sama sebi in omenjenima uslužbenkama fakultete od 1. oktobra 2011 do 31. decembra 2012, ko je v začetku leta 2013 začel veljati preklic omenjenega sklepa. Po zatrjevanju tožilstva je Kovačičeva skupno prejela 4750 evrov, Majerjeva 5416 evrov, nekdanja dekanka pa 2396 evrov iz naslova dodatka za stalno pripravljenost.
Ker trojica ni priznala krivde (tožilec Matija Hostnik ni imel kazenskega predloga v primeru priznanja krivde), se bo začelo sojenje. Makuc je predlagal, naj se zaslišijo vse priče, ki so že bile zaslišane v preiskavi. Poleg tega je med drugim v spis vložil primer poročil o izplačanih plačah za vse zaposlene na fakulteti za socialno delo od 2009 do 2012 za ministrstvo, pristojno za plače v javnem sektorju, iz katerih izhaja, da je bilo o dodatkih seznanjeno, pa tega nikdar ni problematiziralo. Med drugim je še menil, da je potrebno, da sodišče opravi poizvedbe pri ministrstvu za javno upravo, koliko javnih uslužbencev je v letih od 2009 do 2012 prejemalo sporni dodatek in koliko ga prejema še danes. Iz teh poizvedb bo po njegovem razvidno, da ga niso prejemali le v vojski, policiji, zdravstvu, "temveč je dlje časa (bil) širše uporabljen v celotni državni upravi, po poročanju nekaterih medijev tudi na sodiščih".
Datum sojenja še ni znan.
Voda na mlin
Inšpektorat za javni sektor je leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem enajstih fakultet Univerze v Ljubljani. Pri tem je pri devetih ugotovil, da so nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je nato po sodni poti zahtevalo, naj univerza nezakonito izplačan denar vrne. Skupaj z obrestmi in stroški naj bi šlo za okoli milijon evrov. Višje sodišče pa je pred kratkim potrdilo prvostopenjsko sodbo, iz katere izhaja, da je pritrdilo zahtevi ministrstva. Sodbi je tožilec Matija Hostnik vložil v spis. O sodbah je odvetnik Marko Makuc izrazil mnenje, da sta voda na mlin za obrambo, saj dokazujeta, da je bil dodatek v obravnavanem obdobju sporen in da sama država takrat ni vedela, kaj je prav in kaj narobe.