Teden se je začel s tragično prometno nesrečo v Mariboru, za posledicami katere je v silovitem trčenju umrl 30-letni srbski državljan, začasno prijavljen v Miklavžu na Dravskem polju. Zgodilo se je v ponedeljek nekaj pred 23. uro v križišču hitre in Ptujske ceste. Vzrok za nesrečo je nepremišljenost 44-letnega Nevzata B. iz Maribora. Za volan peugeota, s katerim sploh ne bi smel biti v prometu, ker nima vozniškega izpita, avto pa tudi ni bil registriran (na njem so bile tablice drugega vozila), je sedel pijan. Poleg njega so bili v vozilu nesrečni 30-letnik, na zadnjih sedežih sta sedela še dva potnika, stara 21 in 15 let. Na Ptujsko cesto je Nevzat B. pridivjal iz smeri Tržaške ceste. Namesto da bi avtomobil ustavil pred semaforjem, na katerem je gorela rdeča luč, je zapeljal v levo proti hitri cesti in izsilil prednost pred 68-letnim Mariborčanom, ko je ta v križišče pri zeleni luči pripeljal z vozilom Tesla iz tezenske smeri.
Peugeota je zmečkalo
Peugeota je zmečkalo, gasilci so vse štiri potnike iz njega reševali z rezanjem pločevine. Moškemu, ki je sedel spredaj, ni bilo pomoči, hudo so se poškodovali tudi povzročitelj nesreče in potnika, ki sta sedela zadaj. Vse so prepeljali v Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Krivega za nesrečo bodo kriminalisti kazensko ovadili zaradi nevarne vožnje, za kar mu grozi do dvanajst let zapora, odgovarjati pa bo moral tudi za nastalo materialno škodo na avtomobilih in prometni infrastrukturi, ki po prvih podatkih znaša okoli 100 tisoč evrov. Dan po tej nesreči se je v Mariboru hudo poškodovala tudi nič kriva peška. V torek okoli štirih popoldne jo je na prehodu za pešce zbil voznik avtomobila. "Hudo poškodovana peška je bila prepeljana v UKC Maribor in je v smrtni nevarnosti," so sporočili iz mariborske policijske uprave, v sredo pa so sporočilo dopolnili s tragično vestjo, da je peška v jutranjih urah v bolnišnici izgubila bitko za življenje. To je letos že 103. smrtna žrtev prometnih nesreč, ki so se zgodile na slovenskih cestah, na območju mariborske policijske uprave pa dvanajsta. Lani je v celem letu na tem območju za posledicami prometnih nesreč življenje izgubilo 19 ljudi, s čimer se je mariborska policijska uprava uvrstila v vrh črne statistike prometnih nesreč.
Najhuje na cesti Šentjur-Planina
Ob izteku letošnjega leta so zaradi stanja na področju prometne varnosti najbolj zaskrbljeni v celjski policijski upravi, kamor spada tudi koroško območje. Prometna varnost je namreč na tem območju najslabša po letu 2009. Letos je v 23 prometnih nesrečah na celjskem in koroškem območju umrlo že 27 ljudi, kar je več kot dvakrat huje v primerjavi s celotnim lanskim letom, ko so zabeležili 12 smrtnih žrtev. Letos so se na območju celjsko-koroške policijske uprave zgodile tri prometne nesreče, ki so terjale po dve smrtni žrtvi. Na Koroškem je umrlo šest ljudi, trije vozniki osebnih vozil, dva pešca in en potnik v vozilu. Na Celjskem pa je za posledicami prometnih nezgod življenje izgubilo 21 ljudi. "Največ najbolj tragičnih prometnih nesreč se je pripetilo na območju šentjurske policijske postaje (PP), in sicer šest. Tri smrtne nesreče so se zgodile na območju PP Celje, po dve na območju laške, konjiške in velenjske policijske postaje. Prav tako po dve nesreči s smrtnim izidom smo beležili na območju PP Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi. Prometne nesreče, v katerih je umrl po en udeleženec, so se zgodile na območjih PP Mozirje, Dravograd, Rogaška Slatina in Žalec. Največ umrlih, in sicer osem, sodi v starostno kategorijo nad 64 let, sedem žrtev je bilo starih od 25 do 34 let, po trije udeleženci so umrli v preostalih starostnih kategorijah. Med cestnimi odseki se je največ smrtnih prometnih nesreč pripetilo na cesti Šentjur-Planina pri Sevnici, in sicer tri," je črno statistiko prometnih nezgod predstavil vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvis A. Herbaj.
Pogosto kriva vožnja v nasprotno smer
Najpogostejši razlog smrtnih prometnih nesreč na celjsko-koroškem koncu ostaja vožnja po napačni strani ceste, ta je bila namreč razlog za kar deset nesreč s smrtnim izidom. V sedmih nezgodah je bila za smrt kriva prevelika hitrost, tri smrtne nesreče pa so se zgodile zaradi neupoštevanja prednosti. Velik problem smrtnih prometnih nesreč je še vedno alkoholiziranost voznikov. Za zadnje tri smrtne nesreče na celjskem in koroškem koncu policija še nima analiz o prisotnosti alkohola pri povzročiteljih, sta pa bila od naštetih nesreč vinjena tudi dva pešca povzročitelja. Pri obeh je preizkus alkoholiziranost pokazal 1,69 promila alkohola v organizmu. Pri voznikih povzročiteljih pa se je vsebnost alkohola gibala med 1,43 in 1,87 promila. Zaradi slabe prometne varnosti so policisti na celjsko-koroškem območju že sprejeli nekaj preventivnih ukrepov. "Povečali smo število patrulj na cesti, usmerili aktivnosti v iskanje najhujših prekrškarjev. Ob tem pa zadnje štiri mesece deluje na cestah še dodatno ustanovljena posebna patrulja. Čez teden imamo na cesti tako eno patruljo, od petka do nedelje pa dve," Elvis A. Herbaj našteva aktivnosti, s katerim si želijo na celjski policijski upravi izboljšati prometno varnost, in ob tem spomni še na na tragično bilanco iz leta 2009, ko je na območju celjske policijske uprave (tedaj še brez Koroške) v prometnih nesrečah ugasnilo kar 30 življenj.
