Agencija za varnost prometa (AVP) in policija v ponedeljek začneta tretjo letošnjo nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo trajala teden dni in je tudi evropsko usklajena.
Po podatkih Evropske komisije približno 40–50 odstotkov voznikov v državah Evropske unije vozi hitreje od predpisane omejitve hitrosti, 10–20 odstotkov pa omejitev prekorači za več kot 10 km/h. Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Višje ko so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč.
Zaradi neprilagojene hitrosti vožnje smo v Sloveniji do konca julija letos zabeležili 1900 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa 1840. V teh nesrečah je letos umrlo 19 ljudi, lani v enakem obdobju 18. Hudo poškodovanih je bilo 142 - lani 202, lažje pa 938 - lani 948 ljudi. Policija in AVP izpostavljata, da je na slovenskih cestah v obdobju 2013-2022 zaradi neprilagojene hitrosti umrlo kar 38,5 odstotka udeležencev v cestnem prometu.
Globa je še najmilejša posledica
V času trajanja nacionalne preventivne akcije bodo policisti ob rednem delu nadzirali hitrost, prav tako pa bodo policijske uprave oziroma policijske enote v tem času izvedle poostrene nadzore hitrosti na posameznih cestnih povezavah. V ta namen je Agencija zagotovila 1200 kosov novega letaka Varno do cilja.
Simona Felser, v. d. direktorice AVP, je pred začetkom tretje letošnje akcije izpostavila: "Pri smrtnih prometnih nesrečah je neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za njihov nastanek. Voznike pozivamo, naj vozijo zmerno in odgovorno, saj se objestna in agresivna vožnja vse prepogosto konča usodno. Globe so v takšnih primerih še najmilejša posledica, ki jo nosi povzročitelj." Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je pozval k spoštovanju omejitev hitrosti, ki so postavljene z namenom: "Ne zaradi kazni, temveč zato, da bi varno prišli na cilj. Iskanje adrenalinskega užitka z divjo vožnjo se lahko hitro sprevrže v nočno moro. Prav tako prepričanje, da si bomo s pritiskom na gas na cesti pridelali časovni prihranek. Ta je namreč celo na daljših razdaljah neznaten, tveganje pa strašansko. Ne uničite življenja sebi ali drugim zaradi tistih nekaj sekund. Življenje je vrednejše od tega."
Največ povzročiteljev med mladimi
Otroci in mladostniki do 18. leta so do konca letošnjega julija povzročili 65 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, med 18. in 24. letom 399 prometnih nesreč, med 25. in 34. letom 380 prometnih nesreč, med 35. in 44. letom 299 prometnih nesreč, med 45. in 54. letom 279 prometnih nesreč, med 55. in 64. letom 217 prometnih nesreč in nad 65. letom 184 prometnih nesreč.
Največ prometnih nesreč na cestah v naselju
Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je zabeleženih na cestah v naselju z uličnim sistemom in brez njega. V prvi polovici leta 2023 jih je bilo kar 850. V obdobju zadnjih pet let je bilo na omenjenih cestah zabeleženih 53 odstotkov vseh prometnih nesreč, sledijo pa regionalne ceste z 19 odstotki in avtoceste ter hitre ceste s 14 odstotki. AVP in policija zato pozivata k največji možni meri previdnosti v okolici prehodov za pešce, domov za starejše, vrtcev in že čez mesec tudi šol. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je namreč enak padcu z višine skoraj deset metrov, možnost preživetja pa je le še polovična.
Starostni skupini od 18 do 24 let ter od 25 do 34 let sta najbolj rizični z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti. Povzročitelji iz navedenih skupin povzročijo največ prometnih nesreč tudi glede na podatke petletnih povprečij, saj so povzročili skoraj polovico (47,9 odstotka) vseh prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. To potrjuje dejstvo, da so mladi vozniki motornih vozil precej bolj rizični kot starejši vozniki motornih vozil, saj povzročijo trikrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti klub dejstvu, da jih je številčno precej manj.
Med prehitrimi tudi vse več kolesarjev
Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je voznik osebnega avtomobila. Letos je 1279 voznikov osebnih avtomobilov povzročilo nesreče, ki jim je botrovala prevelika hitrost vožnje. V obdobju zadnjih petih let je delež povzročiteljev voznikov osebnih avtomobilov v povprečju 73 odstotkov. Voznikom osebnih avtomobilov sledijo povzročitelji kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Kolesarji so letos povzročili 191 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, vozniki enoslednih motornih vozil pa 154 prometnih nesreč. Kolesarji so v letu 2018 povzročili 238 prometnih nesreč, lani že 412 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti.
V tem letu je bilo zaradi neprilagojene hitrosti največ umrlih med vozniki osebnega avtomobila (6), potnikov (5) in kolesarjev (4). V letu 2022 je bilo največ umrlih zaradi neprilagojene hitrosti med vozniki enoslednih motornih vozil (6 umrlih) in kolesarjev (5 umrlih).
