Vožnja v napačno smer po avtocesti je izjemno nevarna, a ne redka. V petek se je na pomurski avtocesti pripetila tragedija. Starejša voznica je vozila v nasprotni smeri, mlajša se ji, ker je bil na voznem pasu tovornjak, ni mogla izogniti, sledilo je grozljivo čelno trčenje. Sopotnica povzročiteljice je umrla, tri udeleženke so se huje poškodovale.
Pred tedni pa so s PU Novo mesto poročali o kar treh vožnjah v napačno smer v enem tednu. V enem primeru je voznik, kljub temu da ga je ustavljalo več patrulj, dirjal naprej. Ujeli so ga na počivališču Starina, kjer je skušal obrniti, a je trčil v varovalno ograjo. V krvi je imel 1,7 promila alkohola. Poročali so tudi o 65-letni voznici, ki so jo izsledili v nekaj minutah po obvestilu. A medtem je po avtocesti iz smeri Drnovega proti Brežicam v nasprotni smeri prevozila kar enajst kilometrov.
"Pogosto so vozniki nepazljivi in ne upoštevajo prometne signalizacije, za kar je lahko kriva trenutna nepozornost, zmedenost, bolezensko stanje, vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi …" pojasnjuje predstavnica policije Maja Ciperle Adlešič. "V zadnjem času se to največkrat zgodi, ker voznik enostavno obrne in nadaljuje vožnjo v napačno smer. Ker so priključki opremljeni s signalizacijo, je takšno ravnanje težko razložiti," pa navaja Teja Kržišnik iz Darsa in kot možne vzroke prav tako našteva zmedenost, alkohol, demenco in tudi slabovidnost. Po podatkih policije se take vožnje pogosteje dogajajo starejšim, pri mlajših se zgodijo predvsem zaradi vpliva psihoaktivnih snovi. "Starost voznika prav gotovo vpliva, še posebno na hitrih cestah in avtocestah, kjer se soočamo z visokimi hitrostmi in vožnjo po smerno ločenih voziščih, kar zahteva dodatno pazljivost. Menimo, da bi bilo smiselno ponovno proučiti zaostritev zdravniških pregledov po 60. letu starosti," poudarjajo v Darsu.
Obvestilo v manj kot sekundi
V Darsovih centrih informacijo o vsaki taki vožnji takoj posredujejo na spremenljivo prometnoinformacijsko signalizacijo (SPIS-portale) v bližini lokacije. Obvestijo radijske postaje in policijo, ta pa takoj napoti patruljo. V izdelavi je nadgradnja sistema obveščanja, da bo na aplikacijo Promet+ informacija posredovana v manj kot sekundi od zaznave. Prav tako nameravajo število SPIS-portalov povečati in z njimi opremiti prometno najbolj obremenjene in pomembne odseke v Sloveniji.
Lani dva mrtva
Lani je bila policija obveščena o 98 primerih vožnje v napačno smer (predlani 104), izsledili so 12 kršiteljev (predlani 16). Zakaj le toliko? Obvestila so pogosto pomanjkljiva glede lokacije, vozila in smeri vožnje. Ko policisti lokacijo preverijo, voznik že zapusti avtocesto oziroma se lahko obrne in že vozi v pravilni smeri, pojasnjuje Ciperle Adlešičeva. Med najbolj kritične točke, kjer lahko voznik zapelje v napačno smer, so po navedbah Darsa predvsem mesta na odprtem odseku avtoceste, na krakih priključkov, v nivojskih križiščih avtocestnega priključka z nadrejeno cesto in na spremljajočih objektih. V njihovih nadzornih centrih so lani zaznali 62 voženj v napačno smer. Zaradi ene sta ugasnili dve življenji. Zgodilo se je maja, ko je 70-letni voznik peljal v napačno smer od Rudnika proti Grosupljemu. Na viaduktu Reber je čelno trčil v avto, s katerim je pravilno pripeljal 48-letnik. Starejši je umrl na kraju samem, mlajši pa v bolnišnici.
Pri Darsu napovedujejo, da bodo tej problematiki letos posvetili dodatno pozornost. "Določili bomo priključek, kjer so ti dogodki pogostejši, in ga opremili s 3D-signalizacijo na vozišču. Redno bomo tudi analizirali vse takšne primere in izboljševali cestno infrastrukturo," sporoča Kržišnikova. Temu so se, kot pravi, že v preteklih letih zelo posvečali. Na priključkih na hitre ceste in avtoceste so postavili dodatne informacijske table ("roke"), jih označili z znaki za prepoved prometa v določeno smer, ti se tudi večkrat ponovijo, ter na vozišču dodali puščice. Vzpostavili so sistem zaznavanja vožnje v napačno smer na priključku Vransko na štajerski avtocesti in na hitri cesti Srmin-Škofije. Na odsekih s sistemom za nadzor in vodenje prometa, s sistemi video in mikro detekcije, avtomatsko zaznavajo nasproti vozeča vozila. Z video detekcijo so opremljeni vsi daljši predori - Kastelec, Dekani, Ločica, Jasovnik, Trojane, Podmilj, Cenkova, Barnica, Podnanos, Tabor, Vodole, Malečnik, Močna, Golo rebro in Pletovarje. "Sodelujemo tudi z različnimi zavodi, z agencijo za varnost prometa in policijo ter ljudi izobražujemo o tem, kako se obnašati ob vožnji v napačno smer," našteva.
Kako ravnati?
Če po radiu slišite za avto, ki vozi v napačni smeri, zmanjšajte hitrost, poskrbite za varnostno razdaljo, ne prehitevajte, vozite po voznem ali odstavnem pasu in se, če je le možno, umaknite na prvo počivališče. Če vam uspe poklicati (še bolje, da to stori vaš sopotnik) policijo (113) ali prometnoinformacijski center (1970), uporabite pa lahko tudi obcestni telefon, sporočite opis dogajanja. Če si zapomnite registrsko številko in tip avta ter lokacijo, bo to zelo koristno. Pomembno pa je, da najprej zavarujete sebe.
Če se na napačni strani znajdete sami, takoj ustavite na odstavnem pasu oziroma najbližjem robu vozišča, vklopite utripalke in zasenčene luči ter nemudoma pokličite pomoč. Če niste prepričani, kje ste, pokličite s stebrička ob avtocesti z SOS-telefonom. Ne vozite vzvratno - ne vračajte se po priključku, po katerem ste nepravilno uvozili na avtocesto, tudi če gre za izvoz s počivališča. Ne obračajte, ne vozite čez vozne pasove. Počakajte na pomoč. Če boste izstopili iz avta, oblecite varnostno svetlobno oblačilo in se (z veliko previdnosti) umaknite za ograjo.
Univerzalen recept ne obstaja
In kako se s tem spopadajo v tujini? Kot pravi, na različne načine, univerzalen recept ne obstaja. Nekatere rešitve posamezne države predpišejo v pravilnikih o prometni signalizaciji in prometni opremi, kot denimo pri nas. Pravila so prilagojena konkretnim razmeram - prometni kulturi, višini denarnih kazni, deležu ugotovljenih kršiteljev in izterjanih kazni, na primer. "Nekatere države ne izvajajo nobenih ukrepov, pa kljub temu sodijo med prometno bolj varne," poudarjajo v Darsu. Tudi v Avstriji, kjer sicer upravljajo 3,5-krat večje avtocestno omrežje (okoli 2200 kilometrov), se kljub trudu soočajo z enakimi težavami. Med letoma 2008 in 2019 so imeli v povprečju 393 omenjenih primerov letno. S 417 primeri je bilo predlansko leto celo najslabše po letu 2008, saj so jih našteli 497.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
