Gordana Possnig
Za Uroša Rotnika, nekdanjega prvega moža Termoelektrarne Šoštanj, se je s predobravnavnim narokom na celjskem sodišču danes pričel še drugi kazenski postopek, povezan z njegovim domnevno spornim večmilijonskim premoženjem, ki naj bi si ga bil pridobil pred več leti. Rotnik ni edini obdolženec v omenjeni zadevi. Ob njem sta v obtožnico zajeta še njegova nekdanja odvetnica Varja Holec in hrvaški poslovnež Alexander Hrkač, s katerim naj bi bil Rotnik posloval s preprodajo delnic in certifikatov iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Prvo sojenje Rotniku je sicer povezano z njegovo domnevno krajo dokumenta na Fursu.
Tožilstvo želi v kazenskem postopku dokazati, da se v omenjenem postopku ni dalo trgovati s certifikati na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini tako, kot Rotnik trdi, da se je. Dokazati želijo, da ni mogoče, da bi Rotnik glede na vloženih 300 tisoč evrov oziroma tedanjih 400 tisoč nemških mark v lastniške certifikate s preprodajo teh preko Hrkača v naslednjih letih iztržil 3,1 milijona evrov. Tedaj namreč po mnenju tožilstva v obeh državah še ni delovala takšne vrste privatizacija. Specializirani tožilec Ivan Pridigar se ob tem ni želel izreči glede predlagane kazni v primeru priznanja krivde obdolžencev, saj je bil glede na dosedanji postopek prepričan, da dvojica krivde ne bo priznala.
Davek plačal s sposojenim denarjem
Rotnik je v omenjeni zadevi obtožen kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja in krive ovadbe. Po mnenju tožilstva je skušal zabrisati sledi izvora svojega premoženja s krajo dokumenta na davčni upravi, kasneje je proti neznanemu storilcu podal kazensko vadbo zaradi izginotja omenjene listine. Soobtoženo Varjo Holec tožilstvo bremeni krive ovadbe, Alexander Hrkač se mora na sodišču zagovarjati zaradi očitka krive izpovedbe. Rotnik in Hrkač sta očitke iz obtožnice zavrnila, sodišče je preložilo predobravnavni narok zoper odvetnico na 7. maj.
Medtem ko tožilstvo meni, da naj bi bil Rotnik sporni znesek dobil s provizijami pri 1,43 milijarde vrednem projektu TEŠ, pa obtoženi vseskozi zatrjuje, da je svoje premoženje pridobil s poslovnim sodelovanjem s Hrkačem, ki ima na Hrvaškem v lasti več kot 100 stanovanj, in je tudi lastnik več finančnih skladov po celem svetu. Slednji mu je, tako je tudi sam potrdil pred celjskim sodiščem, posodil tudi denar za poplačilo davčnega dolga v višini 1,6 milijona evrov. Plačilo omenjenega davka je Rotniku leta 2014 izračunal Furs, slednji je namreč prišel do ugotovitve, da je razlika med Rotnikovim premoženjem in prihodki med letoma 2007 in 2011 znašala 4,73 milijona evrov.
Rotnikova odvetnica Alenka Sagmeister Ranzinger je izpostavila, da je bil Rotnikov davčni spis voden malomarno in nedosledno, to pa je pokazala tudi izredna revizija dela finančnega inšpektorja Andreja Palovšnika s strani Fursa.
Hrkač zagovarja Rotnika
Obdolženi Hrkač je zatrdil, da je od leta 1992 od hrvaških vojnih veteranov odkupoval certifikate, od bosanskih voljnih veteranov delnice in vse skupaj nato preprodajal naprej. Njegovo poslovanje bi lahko na sodišču pojasnili bivši veterani, finančna izvedenca iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine pa bi lahko sodišču po mnenju njegovega zagovornika Jurija Preložnika pojasnila, kako je bilo mogoče, da se je s preprodajo delnic in certifikatov v tedanjem času dalo toliko zaslužiti. Tožilstvo je sicer temu dokaznemu predlogu nasprotovalo.
Pred sodiščem je Hrkač še dodal: "Napadate nedolžnega človeka (Rotnika, op. p.). Gre za zelo sposobnega menedžerja, če bi Slovenija in Hrvaška imeli več takšnih menedžerjev, bi bil naš standard boljši. Rotnik ni hotel dopustiti korupcije v TEŠ, saj ni želel podpisati vzdrževalnih del v višini 300 milijonov za TEŠ."
Obdolženi Rotnik pa je povedal, da se je s Hrkačem spoznal v letu 1995 in da je ob pogovorih z njim spoznal, da se bo privatizacija, ki se je pričela v Sloveniji, nato nadaljevala na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Ob tem je še dodal, da denarja, ki ga je leta 2003 prejel v BiH (3,1 milijona evrov), v Sloveniji ni prijavil, ker tega tedaj pri nas še ni bilo treba prijaviti.
Sodnica je začetek glavne obravnave razpisala za 7. junij.
