Damijana Žišt
V zasebni prodajalni orožja 365 Plus v Ljubljani, iz katere so prejšnjo sredo tatovi ukradli več kot 50 kosov orožja, med drugim celo dva bombometa, so za hrambo in prodajo ukradenega orožja imeli ustrezna dovoljenja notranjega in obrambnega ministrstva. A v prostoru, kjer je bilo ukradeno orožje, ni bil nameščen senzor gibanja oziroma alarm, na katerega naj bi takoj postali pozorni v varnostni službi, ki varuje omenjeni prostor, nam je včeraj povedal Mitja Perko, glavni inšpektor Inšpektorata RS za notranje zadeve. Zato bo inšpektorat sprožil ustrezne postopke zoper odgovorne, ker bi skladiščni prostor po zakonu moral imeti nameščene senzorje gibanja. Kakšna bo kazen za odgovorno osebo, za zdaj še ni znano, kazen pa je lahko denarna ali celo izguba dovoljenja za hrambo in prodajo orožja, municije in streliva, pravi Perko.
Ukradena bombometa na črnem trgu vredna več tisoč evrov
Po podatkih policije je cena ukradenega orožja na črnem trgu odvisna od različnih faktorjev, od količine, kvalitete, znamke orožja, načina prodaje in od oddaljenosti končnega kupca. Cena polavtomatske pištole lahko doseže tudi 2000 evrov. Andrej Rupnik dodaja, da "če gre za pravo orožje (in ne za paint-ball replike), bosta bombometa iz ljubljanskega vloma na črnem trgu zanesljivo dosegla ceno nekaj tisoč evrov, odvisno od njune vrste in učinkovitosti". Enako velja za druge kose orožja. Na primer ukradena polavtomatska pištola kalibra 9 mm je med kriminalci in teroristi zelo zaželen kos osebne oborožitve.
Nizka stopnja ogroženost
Gašper Heybal iz prodajalne 365 Plus nam je včeraj povedal, da ni seznanjen z ugotovitvami Inšpektorata RS za notranje zadeve, "policijske preiskave pa za zdaj ne smemo komentirati, ko bo čas, bomo vse pojasnili". Dodal je še, da se je ob tem dogodku nedvomno izkazalo, da je zatajil inšpekcijski nadzor Inšpektorata RS za notranje zadeve, ki je bil v trgovini opravljen leta 2017. Glavni inšpektor Perko to odločno zanika. "Inšpektor, ki je 2017 opravljal nadzor v omenjeni prodajalni, je ugotovil, da je prodajalna ustrezno zavarovana. Vendar je bilo tedaj orožje hranjeno v ustrezno varovani prodajalni, po nadzoru pa so orožje preselili v drugi prostor. Po dogodku smo ugotovili, da omenjeni prostor ni bil ustrezno varovan," je dodal Perko. Sicer pa so pogoji za hrambo in prodajo orožja zapisani v Pravilniku o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer je orožje, o redu na strelišču in o pogojih za izvajanje streljanja, pravijo na notranjem ministrstvu.
Slovenija je tranzitna pot za trgovino z orožjem z Balkana proti Zahodni Evropi
Oboroženi prodajalci z orožjem
Mitja Rebec iz Postojne, ki ima že petnajst let podjetje za prodajo različnih vrst orožja, nam je včeraj povedal, da bi bilo treba v Sloveniji razmisliti o spremembah zakonodaje glede trgovine in hrambe orožja, še posebno glede varnosti prodajalcev. Glede na poslabšanje varnostne situacije v Evropi predvideva, da bodo lahko storilci kaznivih dejanj v prihodnosti napadli prodajalce v trgovinah z orožjem. Po njegovem bi se morala zakonodaja spremeniti v smer, da bi bili prodajalci v trgovinah z orožjem oboroženi.
Orožje za kriminalce in teroriste
Andrej Rupnik, nekdanji šef Sove, ocenjuje, da je črni trg z orožjem stalnica kriminalne dejavnosti povsod po svetu, tudi v Sloveniji. Preko našega ozemlja je po tako imenovani Balkanski poti pogosta tako imenovana antitrade trgovina z orožjem z zahodnega Balkana proti zahodnoevropskim državam. Orožje izvira iz vojnih žarišč, kjer je velik del orožja ilegalno končal v zasebnih rokah. Organizatorji ilegalne trgovine z orožjem izkoriščajo slabe ekonomske razmere ljudi in od njih za majhen denar odkupijo posamezni orožje. Nato drugo osebo, imenovano mula, prav tako za majhen denar prepričajo, da kos ali nekaj kosov orožja, skritih v vozilu ali v prtljagi, spravi do naslednje točke v verigi ilegalnega trgovanja. Na koncu orožje konča v rokah kriminalcev ali teroristov. "Za vsako državo prehod orožja v črno sfero pomeni varnostno grožnjo, če postanejo njegovi uporabniki kriminalno ali teroristično motivirani in usposobljeni posamezniki. Uporabniki tega orožja so praviloma kriminalci ali teroristi, redkeje ekstremni zbiratelji, ki do takega orožja ne morejo priti zaradi pravnih ali finančnih razlogov. Izjemno problematično bi bilo, če je vlom za lastne potrebe izvedla oziroma naročila morebitna domača skupina, nagnjena k ekstremnemu nasilju. Vendar pa ob upoštevanju vseh dejavnikov groženj in tveganj v Sloveniji menim, da takšen scenarij ni zelo verjeten. Bolj verjetno je, da je bilo orožje ukradeno z namenom prodaje na črnem trgu. Na domačem bo verjetno mogoče prodati le posamezne kose, celotno količino pa zgolj kaki organizirani kriminalni skupini, ki bo skušala veliko zaslužiti s prodajo na zahodnih trgih. Če slovenski varnostni organi v sodelovanju s tujimi primera ne bodo preiskali, bo vsaj kakšen kos odtujenega orožja slej ko prej opravil svojo temeljno funkcijo, nekomu bo odvzel življenje," meni Rupnik.
