Slovenija Črni gori ne bo izročila njenega državljana, 39-letnega Božidarja Samardžića, ki ga je Črna gora kar 19 let iskala z mednarodno tiralico, da bi začel prestajati dvajsetletno zaporno kazen zaradi umora. Tako se namreč glasi nedavna pravnomočna sodba ljubljanskega višjega sodišča, zato je bil Samardžić tudi že izpuščen iz izročitvenega pripora v Ljubljani, v katerem je prebil skoraj enajst mesecev. Čeprav je njegov odvetnik Miloš Zarić slovenska sodišča v svojih pritožbah na prvotne odločitve, da se Samardžić izroči Črni gori, v glavnem prepričeval, da Slovenija Samardžića ne sme izročiti njegovi matični državi, ker bo v Črni gori deležen krvnega maščevanja, sodišče ni iz tega razloga zavrnilo njegove izročitve Črni gori. Razlog, da se zahteva Črne gore po izročitvi zavrne, tiči drugje, je ugotovilo sodišče. In sicer, Samardžićeva izročitev Črni gori ni mogoča, ker je že zastaral rok, v katerem bi moral začeti prestajati zaporno kazen.
Bal se je krvnega maščevanja
Poročali smo, da je Samardžića sodišče v Črni gori - sodili so mu v odsotnosti - februarja 1999 zaradi vpletenosti v umor v Nikšiću obsodilo na dvajset let zapora. Samardžić je glede na sodbo črnogorskega sodišča skupaj s še enim moškim skušal ubiti tri ljudi v avtomobilu na ulici v Nikšiću. Eden je zaradi posledic streljanja umrl, drugi je bil hudo poškodovan. Samardžić je po dejanju zbežal, zato so mu sodili v nenavzočnosti.
V začetku septembra lani pa so ga na podlagi Interpolove tiralice v Ljubljani prijeli naši policisti in ga odpeljali pred preiskovalno sodnico. Pristal je v izročitvenem priporu v Ljubljani. Ljubljansko okrožno sodišče je pri odločanju o njegovi izročitvi v Črno goro sklenilo, da ga bo Slovenija izročila. Sklep je postal pravnomočen, Samardžič je nato zamenjal odvetnika. Njegov novi odvetnik Miloš Zarić je novembra lani vložil ustavno pritožbo in z njo uspel. Ustavno sodišče je decembra lani najprej začasno ustavilo Samardžićevo izročitev, in sicer zaradi verjetnosti, da bo Samardžić v zaporu v Črni gori postal žrtev krvnega maščevanja. Ustavni sodniki so nato razveljavili sodne sklepe glede Samardžićeve izročitve Črni gori in naložili okrožnemu sodišču, da ponovno preuči vse pritožbene navedbe odvetnika Zarića in znova odloča o morebitni izročitvi Črni gori. Odvetnik Zarić je v ustavni pritožbi med drugim zatrjeval, da sodniki niso upoštevali navedb obrambe, da je za Samardžića smrtno nevarno, da se vrne v Črno goro, saj mu bodo tam stregli po življenju. Poleg Samardžića je bil za dejanje obsojen tudi njegov pajdaš. Moral je v zapor, tam pa so ga tako hudo pretepli, da je postal trajni invalid - tetraplegik. Država Črna gora mu je zato plačala odškodnino. Ustrahovani in pretepeni sta bili tudi Samardžićevi mama in sestra. Napadalci so od njiju terjali, naj izdata, kjer je pobegli Samardžić.
Sodišče mora upoštevati milejšo zakonodajo
O Samardžićevi usodi je po sklepu ustavnega sodišča nato odločal zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je odločil, da se Samardžić izroči Črni gori. Na sklep se je pritožil odvetnik Zarić. Višje sodišče je 17. julija letos sklep okrožnega sodišča razveljavilo, in sicer zato, ker se prvostopenjsko sodišče ni ukvarjalo s tem, ali je morda zastaralni rok za nastop zaporne kazni za Samardžića že potekel. Omenjeni primer je zato znova obravnaval senat ljubljanskih okrožnih sodnikov. Kot je v sklepu 23. julija letos zapisal predsednik senata okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić, se prošnja Črne gore po izročitvi Samardžića zavrne, saj je že potekel zastaralni rok za pričetek prestajanja zaporne kazni. Pri takšni odločitvi je sodišče upoštevalo slovensko zakonodajo, ki je veljala v času dogodka, zaradi katerega je bil Samardžić 22. oktobra 2002 pravnomočno obsojen na višjem sodišču v Podgorici. Tedaj je namreč v Sloveniji veljala zakonodaja, da obsojenemu na več kot deset let zapora ni treba na prestajanje kazni, ko od obsodbe mine petnajst let, zastaralni rok pa je tekel, kljub temu da je bil obsojenec na begu. Zastaralni rok je potekel 22. oktobra 2017. Po črnogorski zakonodaji bi potekel šele 2032. leta, saj pri njih velja 30-letni zastaralni rok. Sodišče pa je pri odločanju o morebitni izročitvi upoštevalo zakonodajo, ki je milejša za obsojenca, v tem primeru torej slovensko. Kot nam je povedal odvetnik Miloš Zarić, je omenjeni sklep okrožnega sodišča pred nekaj dnevi potrdil še senat višjih sodnikov in je pravnomočen. Samardžić zdaj čaka le še odločitev notranjega ministrstva glede njegove prošnje za azil.
Slovenija zaostrila zastaralne roke
Slovenija je leta 2013 zaostrila do tedaj veljavno zakonodajo na področju zastaralnih rokov za prestajanje zaporne kazni. Povod je bilo uspešno skrivanje pred prestajanjem zaporne kazni Roberta Tomaža Zavašnika, obsojenega na petletno zaporno kazen zaradi smrti treh deklet, poteptanih pred njegovo diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah 23. decembra 2005. Na prestajanje zaporne kazni ga ni bilo, izvršitev nastopa zapora je zanj zastarala maja 2014, pet let po pravnomočnosti sodbe, nato se je znova pojavil v Sloveniji. Po zdaj veljavnem kazenskem zakoniku se kazen ne sme več izvršiti, če je na primer preteklo 20 let od obsodbe na zapor nad pet let, 30 let od obsodbe na zapor nad deset let ter 50 let od obsodbe na trideset let zapora. Nikoli pa ne zastara izvršitev sodne sankcije za kaznivo dejanje genocida, vojno hudodelstvo oziroma hudodelstva zoper človečnost in v primeru dosmrtnega zapora, ki v Sloveniji še ni bil izrečen.
Včasih izročitev matični državi ni mogoča
Na pravosodnem ministrstvu so nam potrdili, da so bili že v preteklosti primeri, ko so sodišča pravnomočno ugotovila, da niso izpolnjeni konvencijski, ustavni oziroma zakonski pogoji za izročitev tujca državi prosilki, in sicer zaradi zastaranja kazenskega pregona ali izvršitve kazni ter zaradi neustrezna izročitvene dokumentacije. Ministrstvo sicer ne vodi statističnih podatkov, v koliko primerih je odločilo v prid državi prosilki za izročitev njenega državljana oziroma v koliko primerih je bila ta prošnja tuje države zavrnjena. Ministrstvo še pojasnjuje, da zahtevanega tujca Slovenija tudi ne izroči, če sodišča v sodnem delu izročitvenega postopka pravnomočno ugotovijo, da niso izpolnjeni vsi pogoji. In sicer, če tujec pri nas uživa pravico pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali če obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena oziroma bi se z njo nečlovečno ali ponižujoče ravnalo in bi bila s tem ogrožena njena pravica do življenja.