Da sta se v letih 2017 in 2016 ukvarjala s trgovino z ljudmi, je zakoncema Valterju in Danijeli Šmid očitalo tožilstvo. Prek firme Superbus NM, nega telesa, Danijela Šmid, s.p., naj bi po Srbiji, Kosovu in Sloveniji novačila ženske, jih za opravljanje erotične masaže vabila v svoja lokala v Ljubljani in Novem mestu ter obljubljala lepe zaslužke. V obtožnici so tri žrtve trgovine z ljudmi. S prvo, iz Srbije, z malo denarja, s katerim je morala skrbeti tudi za bolnega moža in mladoletna otroka, naj bi v 51 dneh njenega dela (na črno) pri nas zaslužila najmanj 16.900 evrov. Drugi dve, s Kosova, pa k nam na koncu nista prišli, ker nista dobili delovnega dovoljenja. Ena je bila v preteklosti žrtev spolne zlorabe in zato v duševni stiski. Po mnenju tožilstva sta zakonca zlorabila dostojanstvo in podrejen položaj oškodovank, v primeru Srbkinje tudi nista poskrbela za poštene in pravične delovne pogoje ter za socialno ali zdravstveno varstvo.
Ni bilo izkoriščanja
Tako torej tožilstvo. A ljubljansko sodišče mu ni dalo prav, pravnomočno je razsodilo, da nista kriva. Srbkinja je pričala, da ji je bilo obljubljenega pol zaslužka, druga polovica bi šla delodajalcu. Kak teden je to res držalo, potem naj bi dobivala 20 do 30 odstotkov. Toda preračun je pokazal, da je v povprečju dobila okoli 45 odstotkov, kar po oceni sodišča ne pomeni izkoriščanja. Nista ji dajala lažnih obljub, če je bil zaslužek nižji, pa je bil na račun visokih stroškov salona. Sodišče ni verjelo oškodovankama s Kosova, da jima ni bilo rečeno, da bosta delali kot erotični (in ne kot "navadni") maserki. Ocenilo je tudi, da ni šlo za izkoriščanje njunega premoženjskega stanja. Tudi doma sta delali v masažnem salonu in zaslužili 500 oziroma 400 evrov mesečno. Torej v iskanje nove službe nista bili prisiljeni, v Slovenijo sta si želeli zgolj zaradi večjega zaslužka, je ugotovilo sodišče.
Ključen delež zaslužka
Valter Šmid pa je bil, v tem primeru pa z nekdanjo partnerico Ano Šmid, obtožen tudi zlorabe prostitucije. Med letoma 2012 in 2016 naj bi prek družbe Superbus, nega telesa (v tem primeru Ana Šmid, s.p.), služila s petimi dekleti, ki so kot erotične maserke delale v salonih v Novem mestu, Trebnjem, Luciji, Kopru in Ljubljani. Tožilstvo je trdilo, da sta odločala, v katerem lokalu bodo delale, da so bile zaposlene vse dni med 9. in 20. uro, razen nedelje, da sta jih nadzorovala, določala sta cene, dajala oglase. Na prvem sojenju sta bila oproščena, a je bila sodba razveljavljena in odrejeno je bilo novo sojenje, ki pa se je končalo enako kot prvo. Tožilstvo se je spet pritožilo, a ni uspelo.
Višje sodišče sicer ni sprejelo stališča prvostopenjskega, da je šlo pri masaži (erotični in tako imenovani body to body, ki spadata pod prostitucijo) za zakonsko dovoljeno in registrirano dejavnost v zakonito ustanovljenem poslovnem subjektu Superbus. Po ugotovitvah višjega sodišča je prvostopenjsko pri tem napačno izhajalo iz dejstva, da je bilo delovanja Superbusa večkrat pod drobnogledom delovnopravnih, sanitarnih in drugih inšpekcijskih nadzorov, ki niso ugotovili bistvenih nepravilnosti. Toda v teh nadzorih dejavnosti niso preverjali s kazenskopravnega vidika. Višje sodišče je dalo prav tožilstvu, da pri nas prostitucija ni legalizirana oziroma regulirana in da dejavnost, s katero se je ukvarjal Superbus, ni bila zakonita. A po drugi strani se je strinjalo z okrožnim sodiščem, da dokazov o izkoriščanju ni. Pri tem je ključen ekonomski vidik. Po oceni tožilstva je več kot polovico zaslužka, ki ga je za prostitucijo in z njo povezana spolna dejanja plačala stranka, pripadlo Valterju in Ani Šmid. Sodišče pa za to ni našlo dovolj dokazov in je obtožena pravnomočno oprostilo.
