Romana Pajenk (levo, ob njej Milana Lah) je zatrdila, da nje Banka Slovenije nikoli ni seznanila z možnostjo stečaja ali likvidacije. Foto: Igor NAPAST
Na mariborskem sodišču so na nadaljevanju sojenja nekdanjima članicama uprave Probanke Romani Pajenk in Milani Lah za poslovno goljufijo zaslišali nekdanjega guvernerja Banke Slovenje Marka Kranjca. Ta ni pritrdil mnenju obrambe, da za banke kapitalska ustreznost ni odločilna. Zdaj že upokojeni bančni strokovnjak, ki je bil na čelu Banke Slovenije med letoma 2017 in 2013, je med drugim povedal, da morebitnih konkretnih razgovorov uprave medtem že likvidirane banke podrobneje ne pozna, saj v njih ni sodeloval, večino informacij je prejel od oddelka za nadzor, pozneje pa tudi od pooblaščenca Marka Novaka.
Na poziv ni bilo odziva
"Kot vemo, je bil pozneje sprejet sklep o nadzorovani likvidaciji banke zaradi pomanjkanja osnovnega kapitala banke in kapitalske neustreznosti, s katero sem se glede na razmere strinjal," je bil jasen Kranjec, ki se spominja tudi, da na njihov poziv obstoječim delničarjem k dokapitalizaciji Probanke ni bilo odziva.
Po njegovih informacijah so se obstoječi lastniki izgovorili, da za dokapitalizacijo nimajo na voljo sredstev, ali so bili seznanjeni s finančnim stanjem banke, pa ne ve. Se pa ni strinjal z navedbami, ki jih ves čas poudarja obramba, da kapitalska ustreznost za banko ni tako bistvena, pač pa, da je veliko bolj pomembna solventnost.
Po njegovem gre namreč za pokazatelj tega, kako se je banka pripravljena odzivati na nepredvidljive dogodke, zato morajo lastniki zagotoviti dodatna sredstva ali pa mora vodstvo banke poiskati nove strateške vlagatelje. Kolikor mu je v zadnjih poskusih pred likvidacijo poročal naslednik Pajenkove na čelu Probanke Bogomir Kos, so se dogovarjali s potencialnimi ruskimi in izraelskimi investitorji, a iz tega ni bilo nič.
Kranjec je pri tem opozoril, da je banka podobna letalu, ki bodisi leti ali pa pade na tla, zato se je regulator, čeprav s težavo, moral odločiti za nadzorovani potek likvidacij dveh zasebnih bank ter s tem ohraniti zaupanje v slovenski bančni sistem. Kot je bilo razvidno iz več dopisov in odredb Banke Slovenije, ki so v sodnem spisu, je ta od Probanke večkrat zahtevala ukrepe, a je bil takratni pravni okvir preveč zapleten za hiter odziv regulatorja.
Na možnost stečaja so opozarjali tudi premierja
Nekdanji guverner je tudi zatrdil, da niso nikoli razmišljali o tem, da bi Probanko umetno ohranjali pri življenju, saj bi to bilo nezakonito, prav tako zaradi nadzora Evropske centralne banke ni bilo izvedljivo. Stečaja so se na Banki Slovenije bali, na to možnost so opozarjali tudi predsednika vlade, saj bi s stečajem veliko premoženja izgubila tudi država.
Pajenkova je ob koncu zaslišanja zatrdila, da nje Banka Slovenije nikoli ni seznanila z možnostjo stečaja ali likvidacije, a ji je Kranjec odvrnil, da regulator tega seveda ne more glasno napovedovati, ker bi to škodilo bančnemu sistemu, zato je takšne ukrepe treba izpeljati čez noč, so pa bili njihovi signali Probanki po njegovem že nekaj časa jasni.
Sojenje se bo nadaljevalo predvidoma 15. decembra, ko bodo na sodišče vabljene še tri priče, med drugim že omenjeni pooblaščenec Marko Novak, še eden od poslovnih partnerjev banke, ki so ga želeli prepričati o dokapitalizaciji, Štefan Martinec, ter eden od obeh oškodovanih v kazenski zadevi Miran Igrec.
Kot izhaja iz obtožnice, naj bi bili nekdanji prvi dami Probanke podjetnika Igreca in Srečka Šamperla, sicer dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, da sta ju v prizadevanjih za odpravo kapitalske neustreznosti banke leta 2011 prepričali o nakupu delnic z obljubo o poznejšem ponovnem odkupu ali nadaljnji prodaji. Omenjeni podjetji naj bi bili s tem oškodovani za okoli 1,5 milijona evrov.
Pajenkova in Lahova sta bili za poslovno goljufijo pred dobrima dvema letoma že obsojeni vsaka na leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni, a sta uspeli s pritožbo na višjem sodišču, zato jima zdaj na mariborskem okrožnem sodišču sodijo znova. (sta)
