Gordana Possnig
Celjski kriminalisti so včeraj zaradi suma storitve sedmih kaznivih dejanj goljufije na škodo Evropske unije in sedmih kaznivih dejanj preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti opravili hišne preiskave pri treh poslovnih subjektih na širšem območju Celja. Neuradno so hišne preiskave potekale v Žalcu, šlo naj bi za Razvojni center informacijsko- komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, d.o.o., ki naj bi ga v treh četrtinah lastniško obvladovala podjetja Mikropis, Oring in OMG. Enemu od osumljencev so kriminalisti odvzeli prostost.
Dosedanja kriminalistična preiskava je pokazala, da je oseba, ki je poslovno vodila tri družbe (šlo naj bi za Janeza U.) od novembra 2012 do novembra 2015 preko sedmih izpolnjenih zahtevkov za vračilo stroškov sofinanciranja neupravičeno uveljavljala in pridobila evropska sredstva v višini preko 2,3 milijona evrov. Ob tem pa naj bi si bila nezakonito pridobila še evropski denar v višini več kot 400 tisočakov. S tem je eni izmed družb, ki jo je zastopala, pridobila protipravno premoženjsko korist v skupni višini 2,7 milijona evrov.
Poleti je spletni portal Pod črto poročal, da je Razvojni center IKT Savinja Žalec dobil za razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij že leta 2011 od gospodarskega ministrstva osem milijonov evrov javnih subvencij. Država sedaj zahteva od njih vrnitev skoraj štirih milijonov evrov, zadeva se je znašla na sodišču. Vzrok za to so bile nepravilnosti pri porabi denarja, ki so jih šele po več letih ugotovili neodvisni revizorji proračunske inšpekcije.
Največja nepravilnost je po pisanju portala povezana s programsko opremo podjetja Mikropis, četrtinskega lastnika RC Savinja. To podjetje je leta 2011 razvojnemu centru prodalo programsko opremo za delovanje samopostrežnih blagajn. Zaračunali so tudi stroške namestitve opreme. Za nakup in namestitev te programske opreme je Mikropis razvojnemu centru zaračunal kar 4,9 milijona evrov. Od tega je bilo 2,7 milijona evrov poravnanih iz javnih sredstev, ki jih je center dobil od gospodarskega ministrstva. S prodajo programske opreme je torej Mikropis na svoj račun prejel 2,7 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Revizorji so ugotovili še, da razvojni center od podjetja Mikropis te opreme sploh ne bi smel kupiti. Pravila evropskih razpisov namreč preprečujejo nakupe od podjetij, ki imajo pomemben vpliv na poslovanje prejemnikov evropskih subvencij.
