Streljanje na Titovi cesti v Mariboru: Opravičil se je moškemu, ki ga je ranil

"Vsako ponavljanje te zgodbe dela slabo mojemu telesu in duhu," je še zmeraj vidno pretresen na sodišču sodnici Maši Blažeka razlagal Emin Jahić. Sodnica je namreč na nadaljevanje sojenja Senadu Softiću, obtoženemu umora in povzročitve splošne nevarnosti, povabila oškodovance.
Senad Softić je 4. oktobra 2017 sredi belega dne, bilo je nekaj po 14. uri, z avtomobilom zapeljal za avtom, s katerim so se iz službe proti domu peljali sodelavci, Mitrović, Emin Jahić in Dragan Blagojević. Na križišču Titove ceste in Ulice pariške komune je avto, v katerem je bila trojica, ustavil zaradi rdeče luči na semaforju, Softić pa je tedaj ustavil svoj avto, ga parkiral na pločniku, prečkal dva pasova ceste, pristopil oborožen z dvema pištolama do avta, v katerem so bili Mitrović, Jahić in Blagojević razbil steklo na avtomobilu in v notranjost s pištolama izstrelil 28 nabojev. Usodni za Mitrovića so bili streli v glavo. Eden od nabojev je zadel tudi Blagojevića v roko, naboj pa je zadel tudi avtomobil, s katerim se je voznica tedaj peljala v nasprotni smeri. Zato je poleg umora Softić obtožen še povzročitve splošne nevarnosti.
Softić je po streljanju vzel iz orožja nabojnika, pištoli odložil na okensko polico, nato pa mirno počakal na policiste. Od dneva dogodka je v priporu.

"Hvala bogu, da sem živ"

Jahić je povedal, da se je s sodelavcema odpravil iz službe. Sam je sedel v avtomobilu zadaj, za Mitrovićem, ki je sedel spredaj na sovoznikovem sedežu, vozil pa je Blagojević. Pri stavbi Telekoma so ustavili, saj so hoteli zavijati, na semaforju pa je gorela rdeča luč. "Pristopil je človek, ki ga nikoli do tedaj nisem videl, razbil šipo in pričel streljati," je dogodke tistega dne sodnici opisoval Emin Jahić. "Skril sem se med sedeža in zaprl oči. Ko je streljanje prenehalo, sem odprl oči. Hvala bogu, da sem živ, je bila prva misel. A ko sem pogledal roke, so bile te vse krvave, tudi čevlji in hlače. Voznika tedaj ni bilo več v avtu, Mitrovića sem videl zgolj od strani. Izstopil sem iz avta, strelec pa mi je tedaj dejal, da naj se ničesar ne bojim, da meni ne bo nič storil," je pripovedoval. Od šoka je priče tedaj jokati, je, znova s solzami v očeh, razlagala priča. Sesedel se je ob vozilo. "Tako je bilo vse do prihoda policistov. Šele tedaj sem se malo pomiril, pogleda v avto in videl Mitrovića, ki je bil ves prerešetan z metki in mrtev." Od tedaj potrebuje psihiatrično pomoč, je še dodal Jahić sodnici.

Bil je ljubosumen na Mitrovića

Pred sodnico pa sta stopili tudi hčerka in žena pokojnega Mitrovića, sin se je opravičil. Da so se družili, saj so otroci hodili skupaj v vrtec, je sodišču pojasnjevala Milica Mitrović, žena umrlega Rada Mitrovića. A so stike prekinili leta 2002, saj je po enem od rojstnih dni, ko so bili skupaj, sredi noči zazvonil telefon in je klicala zdaj že bivša žena Senada Softića. Po telefonu je povedala, da ji mož grozi, da jo bo ubil, kot razlog pa navajal, da preveč gleda Rada. Četudi za to ni bilo nobenega razloga, je menila priča. Nekajkrat so se sicer nato še srečali, a kaj več od pozdrava ni bilo. Je pa kakega pol leta, največ leto pred dogodkom, ko se je vrnila iz trgovine, pred hišo videla parkiran avtomobil, s katerim se je, kot je nato ugotovila, pripeljal Softić. "Mož je tedaj prišel peš do hiše, iz službe je prišel. Softić ga je vabil na kavo, pa mož ni hotel. Takrat mu je govoril, da ga je žena prijavila, ker ima orožje doma in da je za to kriv Rade. Govoril je tudi, da njegova hčerka verjetno sploh ni njegova, Rade pa mu je odgovoril, da je pripravljen iti na DNK analizo in da naj da mir. Nato se je odpeljal."
Sojenje se nadaljuje prihodnji teden. Sodnica Maša Blažeka je glavne obravnave razpisala pogosto, zadnja je razpisana za 29. oktobra letos. To je le dan prej, preden bo Softić, če ne bo prej izrečena sodba, izpuščen iz pripora. Glede na zakonska določila lahko pripor namreč od vložitve obtožnice traja največ dve leti do izreka sodbe. Obtožnica pa je bila vložena 30 oktobra 2017. Softič je sicer kmalu nato sedel na zatožno klop, dejanje priznal, a je nato sodnica Andreja Lukeš, ki je sodila najprej, rekordno dolgo izvajala narok za izrek kazenske sankcije, kar trinajst mesecev je trajal. Potem je Softiča obsodila na enotno kazen 26 let zapora, a je višje sodišče njeno odločitev razveljavilo, saj da je Softić priznal, da je Mitrovića ubil, ne pa umoril. pa tudi o tem, ali je dejanje storil povsem prišteven ali ne, naj sodnica ne bi odločala v okviru naroka za izrek kazenske sankcije, temveč znotraj glavne obravnave, so še menili višji sodniki in zadevo vrnili na prvo stopnjo, sojenje pa je prevzela sodnica Blažeka.