Topovska granata usodna za dolgoletnega zbiralca vojnih ostalin

V zaselku Zavrh blizu Voglarjev na Trnovski planoti se je v sredo popoldne zgodila tragedija. Dolgoletnemu zbiralcu in navdušencu nad vojnimi ostalinami obeh svetovnih vojn Ivanu P. je pred vhodom v odprto garažo eksplodirala 75-milimetrska topovska granata francoske izdelave iz prve svetovne vojne. Poškodbe so bile za 64-letnika prehude, umrl je na domačem pragu. Njegova žena in mama, ki sta bili takrat v stanovanjih poleg garaže, sta jo odnesli brez poškodb, je pa eksplozija poškodovala hišo, garažo in avto, ki je bil parkiran v njej. Tehniki oddelka za protibombno zaščito specialne enote policije in pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so danes na plano iz garaže, kleti in hiše prinašali številne ostanke obeh vojn. Z bombami, granatami in drugim strelivom so dodobra napolnili dvorišče kmečke hiše.

Granata se je sprožila po več kot 100 letih

Tiskovni predstavnik novogoriške policijske uprave Dean Božnik je bil s podrobnostmi tragedije še skop. Pojasnil je, da je do nesreče prišlo v sredo malo po 14. uri. Ko so se reševalci prebili do oddaljenega zaselka, v katerem še kraljuje zima, poškodovanemu niso mogli več pomagati. Po dosedanjih ugotovitvah strokovnjakov za ostanke vojn je tragediji botrovala več kot sto let stara topovska granata. Zakaj se je zbiratelju sprožila, policija danes še preiskuje. Neuradno bi do eksplozije lahko prišlo bodisi zaradi odvitja detonatorja topovske granate ali pa udarjanja po njej. Policija bo več informacij predstavila v naslednjih dneh po zaključku preiskave.

Igor Boh iz Uprave RS za zaščito in reševanje ob sredini tragediji znova opozarja, da je vsakršno rokovanje z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi izjemno nevarno in neodgovorno početje. "Vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, so nevarna. Ljudje včasih napačno domnevajo, da stara stvar ne deluje ali je pokvarjena. V neeksplodiranih ubojnih sredstvih se skozi desetletja porušijo kemična razmerja njihovega polnila, zato so še bolj občutljiva za svetlobo, trenja, udarce in temperaturo. Prožilne mehanizme v letih ležanja načne korozija, vzmeti popustijo, kar prav tako povečuje nevarnost eksplozije," Boh našteva nevarnosti.

Nesreče med zbiratelji

Dosedanje izkušnje kažejo, da nesreč med naključnimi najditelji neeksplodiranih ubojnih sredstev ni, skoraj vedno se te zgodijo zbirateljem. "Po podatkih, ki si jih izmenjujemo s policijo ali jih dobimo sami, smo do leta 2017 vsako leto zabeležili eno smrtno žrtev zaradi nepooblaščenega poseganja v ubojna sredstva in nekaj poškodb. Tokratna huda nesreča je prišla po štirih letih zatišja," pravi Boh in razkrije še, da nesreče z ne tako tragičnimi posledicami sicer niso redke. Za zbiratelje nima napotkov. "Lahko jim le toplo priporočam, naj teh stvari ne zbirajo. Ne nazadnje gre za kaznivo dejanje nedovoljene trgovine in prometa z orožjem. Najhuje je, ko pride do nesreče, tudi tokrat bi bilo lahko žrtev še več. Statistika kaže na to, da do vseh nesreč in tragičnih smrti pride zaradi zbirateljstva. Posebna strahota pa je hraniti ta sredstva v nekem zaprtem objektu. Predstavljajte si, da pride do požara. Koliko gasilcev in reševalcev bi bilo zaradi tega ogroženih," svari pred nesrečo.

Boh zaključi, da takšni tragični dogodki vendarle koga tudi streznijo. Po vsakem takšnem primeru se ekipi tehnikov, ki odstranjujejo vojne ostaline, število intervencij poveča, saj ljudje spoznajo, da hranjenje takšnih "eksponatov" na domačem domu ni pametno početje, in jih raje pokličejo, da jih varno odstranijo.