"Hvala lepa, gospa tožilka," je užaljeno dejal obtoženi umora in treh drugih kaznivih dejanj Dragan Kukanja, ko je na novogoriškem okrožnem sodišču tožilka Marta Durnik Vukelić naznanila, da zanj zahteva 30 let zapora oziroma najvišjo možno kazen, ki jo naša sodišča lahko izrečejo. Če bo sodnik njen predlog v celoti upošteval, bi se Kukanja iz zapora vrnil, ko bo star sto let.
Seznam njegovih domnevnih ponižujočih dejanj in fizičnega nasilja nad materjo usodnega 4. septembra 2018, ki ga je tožilka naštevala v svojih zaključnih besedah, je bil grozljiv. Jezen naj bi materi očital vse zamere do nje, kljub njenim opravičevanjem in prošnjam, naj neha, je s tepežem in očitki nadaljeval. Brce, udarci, prhanje z mrzlo vodo, lasanje, vlečenje v kopalnico in nazaj v sobo, ukazovanje, žaljenje, vpitje, grožnje z nožem, stiskanje in nazadnje zjutraj še davljenje. "Vse to potrjujejo dokazi," je dejala tožilka, prepričana, da je umor storil naklepno, vzgib zanj pa naj bi bilo nizkotno in brezobzirno maščevanje materi za vse krivice, ki naj bi mu jih po njegovem mnenju storila.
Padec po stopnicah
Med tožilkinim govorom je obtoženi nenehno ponavljal: "Ni res, ni res!" A njegovi opisi dogodkov tiste noči tožilke niso prepričali, saj so se preveč spreminjali. Ob klicu na 112 je povedal, da je mama padla po stopnicah, v preiskavi, da so želeli mamo samo okopati pred prihodom patronažne službe, kasneje, da so poškodbe verjetno nastale, ko je padla s postelje. Izvedenec sodne medicine je bil na koncu jasen: ne padec s postelje ne padec po stopnicah ne bi mogla povzročiti takšnih poškodb, smrt pa je pripisal zadušitvi zaradi intenzivnega in dlje časa trajajočega davljenja. Tožilka možnost bistveno zmanjšane prištevnosti obdolženega dopušča le za prvi del noči, ko je mamo pretepal.
"Ni res, ni res!" je obtoženi ponavljal med govorom tožilke
"Mamo sem imel rad"
"Davil je nisem, mamo sem imel rad, ne vem, zakaj je umrla," je v petek znova ponovil Kukanja, ki je že na predobravnavnem naroku povedal, da je vse, kar se je tistega dne zgodilo, lapsus. "Očitno je morala biti kapljica čez rob," je dejal po tem, ko je njegov zagovornik Mitja Podgornik opisal Kukanjevo življenje, njegovo težko otroštvo in druge preizkušnje, težave z alkoholizmom, a tudi njegovo vztrajno voljo do reševanja težav in tega, da iz življenja vendarle nekaj naredi. Tožilka Kukanji očita tudi zanemarjanje mladoletne hčerke in nasilje v družini, ki naj bi ga bile vsaj zadnje desetletje deležne mladoletna hči, invalidna žena in ostarela mama. Podgornik opozarja, da za takšne zaključke skorajda ni dokazov.
"Obtoženi ni nasilnež, predlagane sankcije so neutemeljene, očitno pa mu je v nekem trenutku počil film," je dejal odvetnik in opozoril, da v dolgem obsežnem dokaznem postopku niso dobili dovolj trdnega odgovora na dve vprašanji: kdaj je nastopila smrt in ali se je obdolženi svojih dejanj zavedal. S tem je nakazal na dve ključni okoliščini, ki bi lahko krojili nadaljnjo usodo obtoženega. Odvetnik je namreč po zbranih dokazih prepričan, da je smrt obtoženčeve matere nastopila že veliko prej, kot to ugotavlja tožilka. "Glede na to je edino kaznivo dejanje, ki bi mu ga lahko očitali, zgolj povzročitev hude telesne poškodbe, ki je vodila v smrt," trdi obramba. Bistveno pri tem je, da je v času, ko naj bi po mnenju obrambe žrtev preminula, izvedenka psihiatrije dopustila možnost obdolženčeve zmanjšane prištevnosti, verjetnost njegove alkoholiziranosti pa je večja.
Tožilka je za obdolženca predlagala podaljšanje pripora, ker se boji, da bi lahko na prostosti svojo jezo in maščevalnost usmeril proti ženi in hčerki, ki sta ga s svojim pričanjem obremenili.
