Odmevna afera v povezavi z domnevno sumljivimi bančnimi posli in izseljevanjem podjetnika Veselina Djurovića, lastnika ruškega podjetja Agroruše, ki je izbruhnila na plano novembra 2018, ko je Maribor, Ljubljano in Kranj preplavilo 110 kriminalistov, ki so iskali dokaze na 26 naslovih, se je prejšnji teden preselila v največjo sodno dvorano mariborskega okrožnega sodišča. Število osumljenih se je od kriminalistične preiskave do vložitve obtožnice več kot prepolovilo. Kriminalisti so najprej preiskovali 13 ljudi, tožilstvo pa je obtožnico vložilo samo zoper šest ljudi.
Vejica ciprese in sporočilo z "bombo"
Glavna akterja v zgodbi sta še vedno nekdanji vodja mariborske poslovne enote hranilnice Lon Matjaž Majcan in notar Gorazd Šifrer. Preiskovalce je nanju marca 2018 opozoril Djurović, katerega podjetje je že vrsto let v velikih poslovnih težavah. Podjetnik je policiji prijavil, da je Majcan od njega hotel izsiliti denar v zameno za delni odpis njegovega kredita v NKBM. Bančnik mu je januarja 2018 zagotavljal, da če bo položil 170 tisoč evrov pri notarju Šifrerju in sklenil notarski sporazum, bo za družbo Agroruše pri NKBM uredil 50-odstotni odpis obveznosti do banke, to je kar 1,7 milijona evrov. Če denarja ne bo "izpljunil", bo njegova firma pristala v stečaju, je Djurovića svaril Majcan in se mu hvalil, da ima zveze pri zaposlenih v NKBM, ki imajo pri urejanju prestrukturiranj kreditov večjo moč kot Američani, lastniki banke. Majcan je Djuroviću prinesel osnutek notarskega sporazuma in podjetniku zagotavljal, da je tako rešil že več gospodarskih subjektov. Odpeljal ga je k Šifrerju in ta je podjetnika prepričeval, naj Majcanu verjame, saj "ni blefer" in da je na enak način izpeljal prestrukturiranje kreditov družbe Komunaprojekt, katere direktor je Ivan Bezjak. Djurović na provizijo oziroma podkupnino za prestrukturiranje kredita ni pristal, je pa pogovore z Majcanom in Šifrerjem posnel. Najprej je posnetek izročil NKBM, nato pa šel z njim na policijo ter bančnika in notarja kazensko ovadil. V dneh, ko so kriminalisti izpeljali sklepno akcijo, je Djurović za Večer spregovoril, da je tako ravnal zato, ker se je počutil izsiljevanega. Deset dni po obisku banke je namreč po lastnih besedah pričel dobivati sumljive klice iz vhodnega dela Evrope, s Kube, iz Polinezije. Za brisalci avtomobila je našel zataknjen košček ciprese, kar je razumel kot grožnjo s smrtjo. Prejel je tudi pošiljko stekleničk čilija, ki v imenu nosi bombo.
"Kaj naj bi priznal? Da sem kriv? Ne, ne!"
Ustna kazenska ovadba, podkrepljena z video-zvočnim posnetkom sestanka med Majcanom in Djurovićem v trgovskem centru City, in posnetek dogajanja v Šifrerjevem notariatu sta bila podlaga za uvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov zoper Majcana in Šifrerja. V telefonske pogovore z bančnikom se je ujel marsikdo, hkrati pa so kriminalisti opozorili tudi na nekaj sumljivih stikov, ki so jih prestregli med tajnim opazovanjem nekdanjega bančnika.
Vendar, kot rečeno, je tožilstvo na koncu obtožnico vložilo samo zoper šest ljudi. Prejšnji teden je okrožna sodnica Vanja Verdel Kokol poleg Majcana in Šifrerja na zatožno klop poklicala še zastopnico družbe KD Finance Marjeto Tominc, Natašo Matijevič iz podjetja Snaga in direktorja podjetja Klemaks gradnje Sebastijana Selinška. Matijevičevi in Selinšku tožilstvo očita koruptivno ravnanje pri projektu prenove strehe glavne mariborske avtobusne postaje, Tominčeva pa je obtožena, da je glavnima obtoženima pomagala oprati del sporne nagrade, ki jo je Bezjak položil na notarjev račun, misleč, da mu je odpis obveznosti Komunaprojekta do NKBM uredil Majcan.
Notar Šifrer je Majcanu izplačal 60 tisoč evrov, 70 tisoč evrov pa je po Majcanovem navodilu nakazal na račun družbe K2 Finance, d.o.o., katere zastopnica je Tominčeva, ki je z Majcanom domnevno sklenila posojilno pogodbo z namenom, da bi prikazala zakonitost nakazila in hrambe denarja, nakar je bilo 70 tisočakov v manjših zneskih nakazanih Majcanu.
Mestni svetnik je priznal
Šesti obtoženi v aferi je bil Miha Recek, direktor družbe Aurom Metal, sicer tudi mariborski mestni svetnik. Tožilstvo ga je obremenilo, da je Matjažu Majcanu v zameno za kredit pri banki Lon obljubil nagrado. Majcan je od njega za odobritev posojila med 150 in 160 tisoč evri, kolikor je potreboval za nakup parcele in stroške gradbenega dovoljenja in komunalnega prispevka, terjal pet tisoč evrov. Recek naj bi bil privolil tudi v plačilo nagrade 2500 evrov v zameno za odobritev 100 tisoč evrov posojila pri Lonu za nakup nepremičnine, česar pa mu v resnici ni plačal. Mestni svetnik je maja lani za Večer napovedal, da očitanega ne bo nikoli priznal, a si je nedavno premislil in s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde. Za eno dejanje sta ga doleteli pogojna kazen treh mesecev zapora s preskusno dobo enega leta in denarna kazen 450 evrov. Za drugo dejanje pa je tožilstvo sodišču predlagalo, naj se mu kazen odpusti, saj ga je Recek sam naznanil v sodni preiskavi.
Tožilka Mojca Žura Petan obtoženim na predobravnavnem naroku na mizo ni dala nobene ponudbe v zameno za priznanje krivde, saj je predpostavila, da priznanje naštetim ni padlo na pamet. Imela je prav. "Absolutno ne priznam," se je o krivdi izrekel Majcan. "Kaj naj bi priznal? Da sem kriv? Ne, ne!" je bil odločen Šifrer. "Ne priznam," so sodnici Verdel Kokolovi rekli tudi Tominčeva, Matijevičeva in Selinšek. Preden bo zagnala sojenje, mora Verdel Kokolova odločiti o predlogih za izločitev dokazov. Zagovornika Majcana in Šifrerja, odvetnika Žiga Stamenkovič in Aljaž Jambrovič, si prizadevata izločiti dokaz, s katerim se je vse pričelo. Zatrjujeta namreč, da Djurovića k snemanju pogovora z bančnikom in notarjem ni vodil strah za njegovo življenje, ampak je hotel zaščititi svoj premoženjski interes, da bi rešil družbo Agroruše, ki je bila, in je še vedno, prezadolžena. "Zvočno snemanje se je vršilo brez zakonske podlage. Kršene so bile temeljne ustavne pravice, zlasti pravica do zasebnosti," je poudaril odvetnik Jambrovič. Ključnega posnetka bi se rad znebil tudi odvetnik Miha Žinkovič, ki brani Selinška. Jasno je namreč, da če bi sodišče izločilo Djurovićev posnetek, bi kot nezakonito obveljalo tudi zbiranje preostalih dokazov. "Oškodovanec ne postane nekdo, ki na sodišču reče, da ga je strah, ali policiji pokaže vejico ciprese. Djurović je hotel pridobiti dokaz, s katerim bi izvajal pritisk na banko. Ko mu to ni uspelo, je s posnetkom odšel na policijo," je menil odvetnik in spomnil, da je tudi Djurović v kazenskem postopku, ki na okrajnem sodišču poteka prav zaradi njegovega prikritega snemanja.
Odvetnika predlagata izločitev postopka
Odvetnika Andrej Kac in Aljoša Dežman, ki zagovarjata Matijevičevo in Tominčevo, se z Djurovićevim posnetkom in kasneje odrejenimi prikritimi ukrepi ne ukvarjata. Bolj kot to ju skrbi dolgotrajnost postopka, ki preti njunima strankama, čeravno se obtožba nanju nanaša v res minimalnem delu. "Glede na obsežnost obtožnice pričakujem, da bo sodišče razpisalo veliko obravnav. 95 odstotkov obtožbe se ne nanaša na Natašo Matijevič, očitki zoper njo so popolnoma nepovezani z ostalimi. Če bi jo sodišče izločilo iz glavnega postopka, bi lahko po zagovoru obdolžene in zaslišanju Majcana in Selinška kot prič zadevo končalo na enem naroku," je predlog za izločitev iz glavnega postopka, upoštevaje načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, strnil odvetnik Kac. Pri izločitvi postopka za svojo klientko vztraja tudi odvetnik Dežman. "Večina dokaznega gradiva se ne nanaša na Marjeto Tominc, največ odstotek ali dva, kar kaže na zelo majhen odstotek skupnih povezav. Sojenje bi zanjo steklo bistveno hitreje, če bi se jo izločilo iz glavnega postopka." Tožilka se strinja z odvetnikoma, da se večina dokazov ne naša na Tominčevo in Matijevičevo, a izločitvi postopka zanju nasprotuje. "Menim, da razlog za to ni podan, saj določeni dokazi izhajajo iz prikritih preiskovalnih ukrepov, zato bo treba te dokaze pretresati skupaj," je stališče tožilke Žura Petanove. Zadnjo o tem bo reklo sodišče, ki mora pred pričetkom sojenja odločiti tudi o tem, ali bo Djurovićevo snemanje nespodobne ponudbe bančnika, ki je terjal 170 tisoč evrov podkupnine v zameno za odpis bančnega dolga, štelo kot zakonit dokaz ali ne.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
