Trikratnemu morilcu dosmrtni zapor. Tudi če sodba postane pravnomočna, sodišče ne garantira, da bo storilec do smrti za zapahi

Veliki senat ptujskega okrožnega sodišča je danes odločil, česar od novembra 2008, odkar imamo to v kazenskem zakoniku, ni izreklo še nobeno sodišče doslej. "Dosmrtni zapor!" se glasi sodba Silvu Drevenšku, ki je lani za božič v Gerečji vasi hladnokrvno, zahrbtno, na grozovit način in iz drugih nizkotnih nagibov vzel življenje bivši partnerici Mojci Lešnik in njenim staršem Jožici in Branimirju Lešniku. Za vsak umor je sodišče obtoženemu določilo najvišjo možno kazen 30 let zapora. Ker je zakonca Lešnik umoril vpričo svojega štiriletnega sina, ki je očeta rotil, naj preneha, so Drevenšku sodili še zaradi surovega ravnanja z otrokom in mu za to dejanje določili kazen štirih let zapora, nakar mu je sodišče izreklo enotno kazen dosmrtnega zapora. Plačati mora tudi sodne stroške in sodno takso v skupni višini okoli 10.400 evrov, sodišče pa ni odločilo o premoženjskem zahtevku petletnega sina obtoženega, ki zaradi bolečin ob izgubi svojih ljubljenih od očeta terja 100 tisoč evrov, ampak ga je napotilo na pravdo.

Nož je zavihtel 60-krat

Da bo spoznan za krivega, je trikratni morilec Silvo Drevenšek pričakoval. Navsezadnje je prejšnji teden po enem letu molka v sodni dvorani celo spregovoril in velikemu senatu zločin priznal. Ali je bilo njegovo obžalovanje pristno ali zgolj manever, s katerim je poskusil pet pred dvanajsto pri sodnem senatu doseči, da ne bi bilo njegovo življenje v zaporu zapečateno do smrti, ve le on sam. Ob današnjem izreku sodbe ni pokazal nobenega čustva. Obraz mu ni trznil niti ob tem, ko je predsedujoči senatu Marjan Strelec bral grozljive detajle njegovega zločina. Vse tri žrtve je zabodel z istim nožem, trojici je prizadejal skupno okoli 60 ran. "Sodišče je upoštevalo intenziteto napadov na posamezne žrtve, krutost, vašo vztrajnost in neomajno odločnost. Prvo ste umorili zunajzakonsko partnerico, a se niste ustavili pri tem. Odšli ste čez cesto v hišo njenih staršev. Minilo je nekaj dolgih minut, a ste dejanje nadaljevali. Nemočne žrtve ste zabodli v vitalne in druge dele telesa, ob prisotnosti otroka, ki vas je rotil, da prenehate, a ga niste upoštevali," je Strelec spomnil Drevenška na njegovo brutalno ravnanje in dejstvo, da je moril prišteven. Sodišče je pretehtalo vse okoliščine, tudi olajševalno, da obtoženi v preteklosti še ni bil kaznovan, vendar je ta okoliščina glede na težo dejanja po presoji senata tako minimalna, da ni imela nobenega vpliva za izrek milejše kazni.

Dejstvo je, da je obtoženi svoj morilski pohod načrtoval, oškodovance ustrahoval in jim celo napovedal, da bo za božič tekla kri. Misleč, da je mislil božični večer, so se Lešnikovi tedaj umaknili iz Gerečji vasi. Ker jih tisto noč ni nihče iskal, so se 25. decembra vrnili domov, prepričani, da obtoženi groženj s smrtjo ne bo uresničil. Niso bili več pripravljeni na napad, v svojem domu so se počutili varno, kar je morilec izkoristil in udaril po vseh treh. Po trikratnem umoru je mirno sedel v avtomobil in se odpeljal s kraja, pri čemer je skozi okno neprizadeto pogledal k Jožici Lešnik, ki je umirala ob cesti. "Nato ste odšli do znancev in ste se hoteli močno opiti. Pili ste pri dveh (pri vsakem je na dušek izpraznil plastenko z vinom, op. p.), ob prihodu policije pa ste hoteli zbežati, tudi poškodovali ste se," je predsednik senata nakazal, da sodišče pri obtoženem ni spregledalo, da so bila načrtovana tudi njegova ravnanja po zločinu. "Vaš odnos do kaznivih dejanj kaže tudi to, da se vse do zadnjega naroka niste zagovarjali, niste priznali krivde, niste obžalovali. Priznali ste tik pred zaključno besedo, ko ste vedeli, da bo sodišče zaključilo in odločilo o vaši usodi, ki ste si jo želeli vsaj nekoliko popraviti," je razlagal sodnik in o obtoženem razgalil, kar je bilo skozi sojenje nekako zamolčano. "Dalj časa ste nasilno in grobo ravnali z Mojco Lešnik. Več prijateljem, znancem in sodelavcem je zaupala, da ste jo poleg psihičnega nadlegovanja tudi spolno zlorabljali," je Strelec lovil pogled Drevenška, a ta med obrazložitvijo sodbe niti za hip ni dvignil glave.

Zagovornik se bo pritožil

Od novembra 2008, odkar imajo sodišča pri nas možnost izreči kazen dosmrtnega zapora, je tožilstvo takšno sankcijo predlagalo štirikrat. Prva, ki ji je sodišče danes sledilo, je ptujska višja tožilka Teja Kukovec Belšak. Skozi celoten dokazni postopek zoper Silva Drevenška je bila izredno precizna, tudi v zaključni besedi prejšnji teden ni izpustila nobenega detajla. "Ocenila sem, da so v tem primeru podane okoliščine za izrek kazni dosmrtnega zapora. Utemeljeno in upravičeno je bil dosežen namen kaznovanja," je po svoji zmagi izjavila novinarjem. Njenega mnenja je tudi odvetnik Daniel Planinšec, pooblaščenec oškodovancev Mihe Lešnika in petletnega dečka, sina obtoženega in umorjene. "Mislim, da je zadoščeno namenu kazni, generalni in specialni prevenciji. Od začetka smo stremeli k taki kazni, res pa je, da je možnost takšnega izreka majhna. Tekom postopka je bilo treba marsikaj dokazati in uspelo nam je," je zadovoljen Planinšec.

Zmaga tožilstva in pooblaščenca še ni pravnomočna. S Silvom Drevenškom se bodo ukvarjali tudi višji sodniki v Mariboru, saj je njegov zagovornik Andrej Kac napovedal pritožbo, čeravno je obtoženi zločin priznal. "Ne strinjam se s stališčem sodišča izključno glede izreka dosmrtnega zapora. Menim, da v tem primeru niso podani tisti kvalifikatorni elementi nad samim kaznivim dejanjem umora, ki bi upravičevali izrek takšne kazni," je prepričan Kac, ki bo tako kot že prejšnji teden ptujsko sodišče najbrž tudi višje sodnike v pritožbi nagovoril, da naj se Drevenšku izreče takšna kazen, ki mu bo po resocializaciji in prestani kazni omogočila ponovno vrnitev v družbo.

Edinemu odraslemu preživelemu v družini, sinu in bratu Mihi Lešniku, ob besedah Kaca že prejšnji teden ni bilo lahko. Sodniku Strelcu je takrat dejal, da se sin obtoženega in tudi on sam bojita, da bi morilec dobil priložnost priti iz zapora. Zaradi teh besed je predsednik senata  čutil dolžnost, da oškodovancu Lešniku pojasni, kaj se kljub zrečeni kazni dosmrtnega zapora lahko zgodi v prihodnosti. "Sodišče vam ne more garantirati, da bo obdolženi v zaporu ostal do svoje smrti. Kazenski zakonik v 88. členu določa, da sme biti obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen dosmrtnega zapora, pogojno odpuščen s prestajanja kazni, ko je prestal 25 let zapora," je Lešniku razložil sodnik in postregel še s podatkom, kako je v Nemčiji, kjer je bila dosmrtna kazen že večkrat izrečena. "Zasledil sem, da je tam povprečna doba prestanih kazni obsojenih na dosmrtni zapor 17 let."