Tatjana Vrbnjak
Uspešne zgodbe žensk, ki so s pomočjo različnih programov zmogle iziti iz kroga zasvojenosti in nasilja in zdaj živijo samostojno, urejeno življenje v abstinenci, kažejo, da je tudi iz tega hudega "prepleta", "kombinacije" problemov in stisk mogoč izhod v lepše življenje. Je pa treba urediti še marsikaj, da bo pomoč dosegla vse, ki jo potrebujejo. To sta bili glavni sporočili okrogle mize Ženske med zasvojenostjo in nasiljem - Kdo mi lahko pomaga iz začaranega kroga?, ki ga je ob mesecu preprečevanja zasvojenosti v Mariboru organiziralo društvo Projekt Človek.
Odvisnost pogosto posledica travm iz otroštva
Prepletanje duševnega zdravja, uporabe drog in nasilja je specifično za ženske, saj so prav ženske pretežno žrtve nasilja, je opozorila moderatorka dr. Vesna Leskošek. Ženske, ki so matere, se praviloma v svoji starševski vlogi soočajo s krivdo, sramom in tudi strahom; iz bojazni, da bi jim partnerji ali center za socialno delo "vzel" otroka, prikrivajo zasvojenost ali pa je skrb, kdo bo poskrbel za otroka, družino, ena od resnih ovir za vključitev v programe pomoči. "Psihiatrija se je 'tu odprla', potrebe žensk se prepoznajo," ocenjuje Mateja Lajh, socialna delavka v enoti za odvisnosti oddelka psihiatrije mariborskega UKC, kjer pomagajo zasvojenim od alkohola in tablet. Od letos je tam mogoča vključitev v skupinsko terapijo v okviru "dnevnega hospitala", kar pomeni, da pacienti hodijo v bolnico le na terapijo, sicer pa so doma. "V procesu terapevtskega skupinskega zdravljenja se pogosto odkrijejo stvari, ki kažejo, da je odvisnost posledica travme, nasilja v družini, spolne zlorabe," pravi Lajhova.
Tudi v društvu Projekt človek (ta nevladna organizacija, ki deluje na območju cele Slovenije, že 25 let pomaga ljudem pri izhodu iz zasvojenosti) ugotavljajo, da je vsaj 70 odstotkov njihovih uporabnikov preživelo nasilje, kakšni pa zagotovo tudi spolne zlorabe. So visokopražni program, kar pomeni, da mora priti odvisnik v terapevtsko skupnost - zdaj delujejo tri - trezen. Zato so še kako pomembni njihovi svetovalni centri - eden je tudi v Bistrici ob Dravi -, kjer se začne nudenje aktivne pomoči. Terapevtske skupnosti Projekta Človek so spolno mešane. "Torej so v njih tudi moški, ki so bili - ne do žensk v skupnosti, ampak v svojem življenju drogiranja, preprodajanja droge itd. do drugih ljudi - nasilni in so prišli spreminjat sebe," pravi Dora Pal, strokovna vodja terapevtske skupnosti Projekt Človek in izpostavlja pomembnost tega, da lahko hkrati "delajo" tako z žrtvami kot s storilci nasilja. Ena od terapevtskih skupnosti je za zasvojene starše z otroki - trenutno so v njej tri mamice s petimi otroki.
Dlje so v tem, težje je priti ven
Varna hiša društva Stigma pa je namenjena aktivnim uživalkam drog, ki so žrtve nasilja. Je edina takšna varna hiša v Evropi. "Pri nas se ne zahteva abstinenca, ampak gremo z druge strani: ko z namestitvijo odstranimo okoliščine, kjer so uporabnice v zlorabljajočih odnosih, nasilju, prostituciji, odpade del težav in posledica je, da zmanjšajo 'konzum'. S tem je manjša potreba po drogi, manj je prostitucije in/ali drugih kriminalnih dejanj," razlaga Sabina Zorec. Tudi v Stigmi ugotavljajo, da imajo vse njihove uporabnice hude travme iz otroštva - predvsem spolne zlorabe, zanemarjanje, ignoranco, tako da nimajo občutka lastne vrednosti, samozaupanja, občutka varnosti. "Večkrat ugotovimo, da glavni problem sploh ni uživanje drog," pravi Sabina Zorec. "Dlje časa so na sceni, težje je priti ven," pravi Sabina Zorec. "Nekatere odidejo, nekatere gredo v kakšen drug program, pa se spet vrnejo ... Včasih imamo 'mešane' uporabnice: aktivne uživalke drog, tiste na nadomestni terapiji in čiste abstinentke," pravi Sabina Zorec. Ugotavlja tudi, da za te specifične skupine žensk "zmanjka programov"; problem je denimo, če so hkrati odvisnice in imajo težave v duševnem zdravju.
V Varni hiši Maribor, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Maribor, kjer omogočajo ženskam, žrtvam nasilja v družini, varno bivanje na anonimni lokaciji in pomoč pri predelavi posledic nasilja, pa sprejemajo le tiste, ki nimajo težav z odvisnostjo. V nasprotnem primeru zasvojenke najprej napotijo na zdravljenje, pravi vodja Varne hiše Maribor Anka Fingušt.
Nika Kovač iz Inštituta 8. marec, kjer so zbirali pričevanja v okviru kampanje Jaz tudi o spolnem nadlegovanju in nasilju, pa je na okrogli mizi povedala, da so dobili več kot 170 pričevanj, med njimi je bilo kar nekaj pričevanj moških. Najstarejša oseba je bila stara 68 let, najmlajša 16 let.
Zelo pogosto se zgodi, da so tisti, ki se jim je zgodilo spolno nadlegovanje oziroma nasilje v otroštvu, kasneje zašli v odvisnost od drog ali pa so imeli hude psihične težave, ugotavljajo tudi v Inštitutu 8. marec.
