Vesna Lovrec
Dodatno varovanje pred sodno dvorano mariborskega sodišča, v kateri se je danes pripravljal izrek sodbe Alexandru Žlendru, je dajalo slutiti, da bo sodnica Andreja Lukeš o njegovi krivdi glede napeljevanja k trojnemu umoru v Srbiji odločila drugače, kot je leta 2015 njena stanovska kolegica Tanja Rot, ki je obtoženega v dvomu oprostila. Predvidevanja so se izkazala za pravilna. "Kriv je, da je naklepoma napeljal Radovana Joksića, da je ta 9. oktobra 1993 v stanovanju v Fruškogorski ulici v Beogradu izvršil grozljiv zločin, v katerem so umrli trije mladi ljudje," je Lukeševa odločila o Žlendru in ga obsodila na 15 let zapora. Ker je Žlender v preteklosti na sojenju večkrat izgubil živce, je sodnica to pričakovala tudi tokrat in zato zahtevala prisotnost varnostnika v sodni dvorani, a na presenečenje vseh njegovo posredovanje ni bilo potrebno. Obtoženi je izrek obsodilne sodbe prenesel tako mirno, da se je zdelo, kot da je njeno vsebino poznal vnaprej.
Ni podvomila o besedah morilca
Na prvem in na ponovljenem sojenju je Žlender odločno zanikal krivdo in se branil, da ga v času umorov sploh ni bilo v Srbiji, ker je predtem dezertiral iz vojske in pobegnil v Slovenijo. Že sodnica Rotova mu tega ni verjela, tudi ona je tako kot zdaj Lukeševa menila, da je Žlender prisostvoval zločinu. Oprostila pa ga je zato, ker ni bila prepričana o odgovoru na ključno vprašanje, in sicer, ali je Radovan Joksić trojico postrelil po Žlendrovem ukazu. Joksić je trojni umor priznal in bil v Srbiji obsojen na 40 let zapora, je pa na vsakem zaslišanju zatrjeval, da ne bi nikoli streljal, če mu ne bi bil Žlender naročil: "Kaj čakaš? Streljaj. Mrtva usta ne govorijo." Tako je Joksić izpovedal kot obdolženi v Srbiji in pri tem vztrajal tudi na sojenju Žlendru, ko je pričal prek videokonference. Sodnica Lukeševa ni našla razloga, zakaj bi morilec Joksić Žlendra po krivem obremenjeval. "Sodišče zaključuje, da je Žlender dejanje storil točno tako, kot mu očita obtožba," je sklenila sodnica in spomnila tudi na pričanje Aleksandra Stankovića in Nebojše Titelca, ki nista zanikala, da sta se tisto noč v Fruškogorsko ulico odpeljala z Joksićem in Žlendrom. Titelac je nabavil pištolo škorpijon, s katero je Joksić ustrelil tri mlade ljudi, in preko videokonference tudi on pričal, da je pištolo naročil Žlender, češ da gredo k podjetniku izterjat dolg.
"Še vedno obstaja dvom"
V dolgotrajnem postopku je Alexander Žlender zamenjal več odvetnikov. Nazadnje ga je po uradni dolžnosti branil Franci Košar in dal vedeti, da se bo zoper obsodilno sodbo nedvomno pritožil. "Glede na to, da je edini dokaz, na katerem temelji obsodba, izpoved storilca (Radovana Joksića, op. p.), in da ni prav nobenega drugega dokaza, ki bi kazal na to, da je bil obdolženi Žlender tistega dne v stanovanju žrtev, je po našem mnenju obsodba neutemeljena," je izjavil Košar. In spomnil na odločitev prvostopenjskega senata, ki je njegovo stranko na prvem sojenju oprostil: "Takrat je sodišče ugotovilo, da obstaja dvom o očitanem kaznivem dejanju, na ponovnem sojenju se dokazno gradivo po našem mnenju ni v ničemer spremenilo, zato mislim, da je še vedno dvom, da je obdolženi sodeloval pri dejanju."
Predlogu glede pripora ni sledila
Pod Joksićevimi streli so 9. oktobra 1993 ob dveh zjutraj umrli 37-letni podjetnik Nebojša Salatič, njegova 23-letna partnerica Slavica Kovačević in 17-letni nečak. Srbska policija je potrebovala kar dve leti, da je prišla storilcem na sled. Bistveno pa je k temu pripomogel prav Joksić, ki se je v nekem lokalu pohvalil, kaj je storil. Na sojenju je vse priznal in bil najprej obsojen na smrtno kazen s streljanjem, s spremembo ustave leta 2002, ko je bila smrtna kazen v Srbiji odpravljena, pa mu je sodišče kazen spremenilo v 40 let zapora. Nebojša Titelac in Aleksandar Stanković sta bila obtožbe oproščena, Žlendra pa srbski varnostni organi niso prijeli, ker je bil takrat že v Sloveniji, kjer se je tudi redno zaposlil. Čeprav svojega imena ni spremenil, so ga mariborski policisti izsledili šele jeseni 2011. Ker je naš državljan, izročitev Žlendra Srbiji ni bila mogoča, je pa Srbija na pobudo mariborskega tožilstva kazenski pregon zaradi napeljevanja k trojnemu umoru prepustila Sloveniji.
Vodja mariborskega tožilstva Darko Simonič je v sklepni besedi za Žlendra terjal kazen 19 let zapora in sodišču predlagal, naj do pravnomočnosti sodbe za Žlendra odredi pripor iz razloga begosumnosti. Ta predlog je Lukeševa zavrnila, glede kazni pa je razložila, da obsodba na 19 let ni mogoča, saj je morala upoštevati zakonik, ki je veljal v času kaznivega dejanja. Po njem pa je za očitano napeljevanje k umoru mogoča obsodba ali na 20 let zapora ali na kazen od 10 do 15 let. Zoper višino kazni se tako tožilec ne bo pritožil, je pa danes izjavil, da se bo najverjetneje pritožil zoper sklep, s katerim je Lukeševa zavrnila njegov predlog glede pripora.
