Dober mesec po pritožbeni seji na celjskem višjem sodišču, ki je odločalo o primeru nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Uroša Rotnika, hrvaškega poslovneža Alexandra Hrkača in nekdanje Rotnikove odvetnice Varje Holec, je senat po naših podatkih že razsodil o pritožbi tožilstva in obrambe.
Treh milijonov ni zaslužil s prodajo delnic
Neuradno smo izvedeli, da je senat višjega sodišča pritrdil prvostopenjskemu sodišču, da je Rotnika za očitek preprečevanja dokazov treba oprostiti. Glede očitkov, da je nekdanji prvi mož TEŠ pri dokazovanju svojega večmilijonskega premoženja storil kaznivo dejanje krive ovadbe, za kar je bil marca lani tudi obsojen na 20.100 evrov kazni, pa so višji sodniki odločili, da je dejanje zastaralo avgusta lani, zato so v tem delu izdali zavrnilno sodbo. Višji sodniki so potrdili oprostilno sodbo tudi za Holčevo, ki jo je tožilstvo preganjalo zaradi očitka, da je pomagala pri preprečevanju dokazovanja. Za poslovneža Hrkača, ki naj bi bil za Rotnika med letoma 1996 in 2003 plemenitil premoženje s certifikati, je pravnomočni sodni epilog slabši. Okrožno sodišče v Celju ga je zaradi krive izpovedbe obsodilo na pogojno kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, višji sodniki pa so takšno sodbo zdaj potrdili in s tem hrvaškemu poslovnežu pri nas odprli kazensko evidenco.
Spomnimo, da je prvostopenjska sodnica Mojca Turinek sodbo za trojico napisala na 105 straneh. Obrazložila je, da Rotniku ni uspelo dokazati, da je 3,1 milijona evrov zaslužil s certifikati in delnicami na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. To je na sodišču zatrjeval tudi njegov prijatelj Hrkač, a je sodnica presodila, da je Rotnik podal krivo ovadbo, saj je vedel, da listine pred letom 2014 ni bilo v davčnem spisu. Rotnik je namreč trdil, da je dokument, s katerim je dokazoval, da mu je Hrkač leta 2003 izročil denar, v davčni spis vložil že leta 2013. Avgusta 2014, ko listine ni bilo nikjer, je vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki naj bi bil to listino ukradel. Gre za listino, s katero naj bi bil Rotnik dokazoval, da je že tedaj razpolagal z velikimi gotovinskimi zneski, ki ne izvirajo iz podkupnin v zvezi s TEŠ. Glede Hrkača, ki je bil obsojen zaradi krive izpovedbe, je sodnica menila, da se je zavedal, da njegova izpovedba, da sta z Rotnikom 30. oktobra 2003 podpisala izjavo o prejemu denarja, ni resnična. O obtoženi odvetnici Varji Holec pa je sodnica zapisala, da ji ni mogoče dokazati naklepa, saj obstaja dvom, da je vedela, da je izjava o izročitvi denarja lažna. Oprostilna sodba se je nanašala tudi na Rotnika, in sicer v delu glede preprečevanja dokazovanja. Sodnica je presodila, da bi si Rotnik kazen za ta očitek prislužil, če bi poskušal preprečiti dokazovanje v kazenskem postopku, ki se je začel kasneje, ne pa v upravnem, to je davčnem postopku. Tožilstvo je imelo o tem drugačno stališče, češ da prvostopenjsko sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede vplivanja na sam kazenski postopek, vendar s pritožbo na višjem sodišču ni uspelo.
Obsojen zaradi tatvine dokumenta
Nekdanji prvi mož TEŠ Uroš Rotnik je tako dočakal drugo pravnomočno sodbo, povezano z dokazovanjem svojega premoženja na celjskem sodišču. Decembra lani je prav tako celjsko višje sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo iz decembra 2019, ko je bil Rotnik na prvi stopnji obsojen na pogojno kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let zaradi tatvine dokumenta na finančni upravi 2013, kjer je prijavljal premoženje in s tatvino preprečil dokazovanje. Rotnik pa ima na celjskem sodišču odprto še eno zadevo, in sicer zaradi zlorabe položaja in pranja denarja v primeru TEŠ. V tej zgodbi, ki je šele v fazi predobravnavnih narokov, si zatožno klop deli s še desetimi obtoženimi in dvema pravnima osebama.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
