Vesna Lovrec
Mariborsko sodišče je ta teden odprlo že tretji krog sojenja za Alexandra Žlendra, ki ga višji tožilec Darko Simonič preganja zaradi domnevnega napeljevanja k zločinu, ki se je zgodil v Srbiji pred več kot šestindvajsetimi leti. Govor je o trojnem umoru, ki ga je v stanovanju v Fruškogorski ulici v Beogradu 9. oktobra 1993 ob dveh zjutraj storil Radovan Joksić. S pištolo je umoril podjetnika Nebojšo Salatića, njegovo partnerico Slavico Kovačevič in podjetnikovega mladoletnega nečaka. Joksić, ki zaradi zločina v Srbiji prestaja štiridesetletno zaporno kazen, je trojni umor priznal, a povedal, da tisto noč ne bi streljal, če mu tega ne bi naročil Žlender z ukazom: "Streljaj! Kaj čakaš? Mrtva usta ne govorijo!"
Prvič oproščen, drugič obsojen
Joksića in še dva njegova pajdaša so aretirali dve leti po zločinu, Žlendra pa v Srbiji niso našli. Za njim so razpisali mednarodno tiralico, našli so ga naši policisti, a šele leta 2011, čeprav je bil Žlender že veliko let pred tem uradno prijavljen v Bistrici ob Dravi in v Sloveniji tudi zaposlen. Srbom ga Slovenija ni izročila, ker je naš državljan, je pa mariborsko tožilstvo srbskim organom predlagalo, da lahko kazenski pregon zoper osumljenega napeljevanja k umoru prevzame Slovenija, kar se je tudi zgodilo. Mariborsko tožilstvo je proti njemu vložilo obtožnico zaradi napeljevanja k trojnemu umoru. Prva je Žlendru sodila mariborska sodnica Tanja Rot. Četudi obtoženemu ni verjela, da pri zločinu ni bil prisoten, ga je obtožbe oprostila, ker ni bila prepričana o odgovoru na ključno vprašanje, ali je Radovan Joksić trojico postrelil po Žlendrovem ukazu. Tožilec se je pritožil in na višjem sodišču dosegel razveljavitev oprostilne sodbe. Na ponovljenem sojenju je Žlendru zaradi napeljevanja k trojnemu umoru sodila Andreja Lukeš. V nasprotju z Rotovo je Lukeševa štela, da so v spisu trdni dokazi o tem, da je bil Žlender napeljevalec, zato ga je obsodila na 15 let zapora. Vendar tudi ta sodba ni obstala. Višji sodniki so pritrdili Žlendrovemu zagovorniku Franciju Košarju, ki je v pritožbi prvostopenjskemu sodišču očital nejasnost in nasprotja v izreku sodbe. Lukeševa je namreč presodila, da je Žlender svojega pajdaša k trojnemu umoru napeljal z namenom, da ju žrtve ne bi mogle izdati, da sta jih oropala. Vendar je bilo v sodbi nerazumljivo pojasnjeno, da so bili ustreljeni zato, da ne bi mogli spregovoriti o kaznivem dejanju, ki sta ga obdolžena deloma že storila.
Kaj je povedal morilec
Poročali smo, da je Radovan Joksić na sojenju zoper Alexandra Žlendra pričal po videokonferenci, saj so srbski pravosodni organi ocenili, da bi bilo preveč tvegano, če bi morilca iz Srbije na pričanje vozili v Slovenijo. "V hišo nas je šlo pet, oni trije (žrtve, op. p.), jaz in Žlender. V dnevni sobi sem sedel na usnjeno sedežno in jim rekel, naj se uležejo na tla. Saša (Alexander Žlender, op. p.) je šel takrat v spalnico, ko je prišel iz nje, pa mi je rekel 'streljaj, kaj čakaš, mrtva usta ne govorijo'," je o grozljivem zločinu izpovedal Joksić. Pripomnil je, da je izpadel navadna marioneta: "Izvršil sem ukaz kot vojak, navajen sem bil tega, malo pred tem sem prišel z bojišča." Ker je med pričanjem večkrat ponovil, da je leta 1995, ko so ga prijeli, marsikaj rekel zaradi "policijske torture", ga je tožilec direktno vprašal, pod kakšnimi pogoji priča zdaj na sojenju Žlendru in ali je vse, kar je povedal tokrat, res. "Vse je resnica in moja izjava ni bila podana pod nobeno grožnjo," je Joksić obremenil Žlendra in dodal, da nima razloga nikogar po krivem obremenjevati, saj je bil obsojen pred več kot dvajsetimi leti in tega nič več ne more spremeniti.
"Sodnica, ne takrat, saj je ta dan moj rojstni dan"
Zdaj je tožilec Simonič besedilo obtožnice nekoliko spremenil. Žlender in Joksić sta "žrtve z orožjem prisilila, da so vstopile v stanovanje z namenom, da vzamejo denar oziroma zanju vredne stvari, na podlagi česar je utemeljeno zaključiti, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubnosti, pa tudi z namenom, da si olajšata storitev oziroma dokončanje kaznivega dejanja ropa", je v četrtek v sodni dvorani prebral šef mariborskega tožilstva. Žlender očitanega tudi tokrat ni priznal, ne bo pa več v tretjem krogu vztrajal pri neposrednem zaslišanju vseh prič. V živo ali preko videokonference hoče videti le Miloša Bjelico, ki za mariborsko sodišče doslej ni bil dosegljiv. "Pri tem vztrajamo zato, ker je v svojih prvih izjavah v Srbiji obdolženega Žlendra razbremenil, saj je povedal, da mu je Joksić rekel, da je bil sam v stanovanju, ko je postrelil tri ljudi, ostali trije pa da so ga čakali spodaj," je razložil odvetnik Košar in dodal, da je Bjelica vse, kar je povedal kasneje, rekel pod prisilo, saj je bil deležen izjemno hude policijske torture. Tožilec odvetnikovemu predlogu ni niti malo nasprotoval. Navsezadnje je obtožnico zoper Žlendra zgradil tudi na podlagi pričanja Bjelice, ki je pred okrožnim sodiščem v Srbiji močno obremenil tako Joksića kot Žlendra. Povedal je, da mu je Žlender ob prisotnosti Joksića predlagal, da bi šli skupaj oropat zasebnika, o katerem je imel informacijo, da ima pri sebi veliko denarja. Bjelica po lastnih besedah ni bil za stvar, je pa na sodišču pričal, da sta Joksić in Žlender prišla k njemu, ko je bila vest o trojnem umoru že v časopisu, in se mu hvalila, da je Joksić ta, ki je vse tri ustrelil v teme, Žlender pa da je bil zraven. A ta se v Mariboru zagovarja, da Bjelice sploh ne pozna, da se ni z njim nikoli srečal, zato se hoče z njim soočiti. Sodnica Lukeševa je predlogu obrambe ugodila, zato bo sodišče ponovno poskušalo doseči Bjelico in ga zaslišati vsaj preko videokonference. Nadaljevanje sojenja je Lukeševa načrtovala za 5. december, a jo je Žlender prosil: "Sodnica, ne takrat, saj je ta dan moj rojstni dan." Ugodila mu je in obravnavo preložila na 9. december.
