V Sarajevu naj bi bil posilil 20-letno Slovenko: Zakaj se pregon osumljenca seli v Bosno

Po petnajstih letih od kaznivega dejanja in več neuspešnih poskusih, da bi v Ljubljani vsaj začeli sojenje, bo naše sodišče BiH predlagalo, naj prevzame kazenski pregon zoper svojega državljana.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Napad si je upala prijaviti šele po vrnitvi domov. Preiskava se je zelo zavlekla, saj Bićo ni hotel v Slovenijo, oškodovanka pa je morala v Sarajevo, da je opravila prepoznavo osumljenca.
Napad si je upala prijaviti šele po vrnitvi domov. Preiskava se je zelo zavlekla, saj Bićo ni hotel v Slovenijo, oškodovanka pa je morala v Sarajevo, da je opravila prepoznavo osumljenca.
Tamara Krivec

Dolgih petnajst let je že minilo, odkar naj bi bil domačin Amer Bićo v sarajevskem hotelu posilil takrat 20-letno slovensko turistko. Pa vendar se sojenje zaradi nedosegljivosti obtoženega še niti začelo ni. Po več neuspešnih poskusih, da bi ga privabili na ljubljansko sodišče ali vsaj prek videokonferenčne povezave zaslišali iz Sarajeva, so se odločili, da bodo predlagali bosanskim pravosodnim organom, naj oni prevzamejo pregon. Oškodovanka in njena odvetnica Mirjana Kožuh sta se strinjali, kajti zelo si želita, da pregon ne bi zastaral. Pri nas glede na dosedanje dogajanje skorajda zagotovo bi – zastaranje namreč nastopi čez pet let. 

Oškodovanka je sodnico Vesno Pavlič Pivk prosila, naj predlog za pregon odpošlje čim prej, in sodnica ji je zagotovila, da bo to storila v nekaj dneh. Se je pa oškodovanka s prenosom pregona strinjala pod pogojem, da ji ne bo treba na zaslišanje na sodišče v Sarajevo, pač pa ga bodo opravili prek videopovezave iz Ljubljane, pri čemer ji bo v pomoč njena odvetnica. Tožilka Zvonka Knavs se je s selitvijo postopka strinjala.

Zaradi zaščite osebnih podatkov žrtve so informacije o kaznivem dejanju skope. Neuradno naj bi bil Bićo v hotelskem baru poskušal omrežiti nekaj slovenskih deklet, a ni bil uspešen. Pozneje naj bi potrkal na vrata sobe ene od njih, ji zagrozil z izvijačem oziroma podobnim ostrim predmetom in jo nato posilil. Napad si je upala prijaviti šele po vrnitvi domov. Preiskava se je zelo zavlekla, saj Bićo ni hotel v Slovenijo, oškodovanka pa je morala v Sarajevo, da je opravila prepoznavo osumljenca. Bićo je tedaj krivdo zavrnil. Leta 2015 je naše tožilstvo vložilo obtožnico, po kateri mu grozi zaporna kazen od enega do deset let.

Tudi zagovornici se ne oglasi

Potem je primer obstal na mrtvi točki. Predobravnavnega naroka se Bićo ni udeležil, a je sodišče štelo, da očitke zanika, ker je vložil ugovor zoper obtožnico, vabilo na narok pa mu je bilo pravilno vročeno. Tudi sicer vabila na sodišče pridno sprejema, a to je tudi vse, kajti nanje se ne odziva. Tudi vabilo za četrtkovo obravnavo je dobil – ponovno so poskusili prek videokonference. A so s sarajevskega sodišča sporočili, da se ni oglasil. Mimogrede, narok bi tudi sicer propadel, saj videokonferenčna povezava ni delovala. Sodnica je dejala, da so imeli v torek enako težavo, ko so v drugem primeru poskušali vzpostaviti povezavo z Zenico. Naše sodišče sicer ne bi imelo nič proti, če bi se povezali s pomočjo drugega sistema kot običajno, denimo prek skypa ali microsoft teamsa, ampak BiH na to nikoli ne pristane.

Zagovornica Milena Markovič je pojasnila, da je z Bićem poskušala vzpostaviti stik, vendar ji ni uspelo. Povezala se je tudi z zagovornikom, ki ga je zastopal pri njegovem prvem zaslišanju v Sarajevu. Obljubil ji je, da ga bo poskušal dobiti in jo nato o tem obvestil, a se potem ni več oglasil. Ker ni nobenih zakonskih možnosti, da s prisilo zagotovijo prisotnost bosanskega državljana na slovenskem sodišču, je tako padla odločitev o predlogu za prenos pregona v Bosno. Vendar ne gre pričakovati, da bo odslej postopek gladko in hitro tekel. Vsaj glede na dosedanje izkušnje z bosanskimi pravosodnimi organi ne. Sodno pisanje bo treba poslati po diplomatski poti in običajno traja kar nekaj časa, da pride do pravega naslovnika v BiH. Nato se morajo bosanski pravosodni organi odločiti, ali bodo prevzeli pregon. Če ga bodo, je od sodišča oziroma njegove zainteresiranosti odvisno, kako hitro bo sojenje prišlo na »dnevni red«. Vprašanje je tudi, kdaj bo nastopilo zastaranje, saj bo vse potekalo po tamkajšnjih zakonih. Vsekakor medtem čas nezadržno teče.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta