Elizabeta Planinšič
V Sloveniji se na področju trgovine z ljudmi nadaljuje trend iz preteklih let. "Slovenija ostaja tako ciljna kot tranzitna država za žrtve trgovanja," ob današnjem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi pravi Sandi Čurin, državni sekretar na notranjem ministrstvu in nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi. Glede na obliko izkoriščanja še vedno prevladuje izkoriščanje žrtev trgovine za namen spolnih zlorab, redkeje pa so prepoznane druge oblike izkoriščanja.
Obljubljajo dober zaslužek, toda ...
Prisilno delo in delovno izkoriščanje
Že nekaj let skušajo več pozornosti usmeriti tudi na prisilno delo in delovno izkoriščanje, ki je premalo prepoznana oblika hudega kaznivega dejanja, izpostavlja državni sekretar. Prisilno delo je prisotno v vseh sodobnih družbah in postaja celo strukturni del nekaterih gospodarskih panog. Po podatkih Evropske komisije trgovina z ljudmi za ta namen narašča in v državah EU predstavlja 26 odstotkov vseh registriranih žrtev. Vendar pa prave razsežnosti problema večinoma ostajajo prikrite. Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni tuji delavci, ki so pogosto ujeti v mehanizme izkoriščanja in odvisnosti zaradi dolgov.
Afera Klicni centri na škodo Kitajcev
V začetku lanskega leta so se organi odkrivanja in pregona v Sloveniji prvič srečali z izvršitveno obliko trgovine z ljudmi za namen prisilnega izvajanja kaznivih dejanj, pojasnjuje Čurin. Policija in tožilstvo sta tedaj s kriminalistično preiskavo razbila mednarodno kriminalno združbo, ki je več oseb z območja Kitajske izkoriščala za izvajanje kaznivih dejanj telefonskih goljufij. Državni sekretar z opisom cilja na afero Klicni centri, v kateri sojenje teče na mariborskem okrožnem sodišču. Pred mesecem dni je postala pravnomočna prva obsodilna sodba v tej zadevi. Sedem oseb je bilo obtoženih, ker naj bi bile kot člani mednarodne združbe dalj časa izrabljale večje število žrtev, da so v klicnih centrih izvrševale kazniva dejanja goljufije na škodo državljanov Ljudske republike Kitajske. Eden izmed obtoženih kitajskih državljanov je med sojenjem priznal krivdo in bil obsojen na tri leta in osem mesecev zapora, denarno kazen in ukrep izgona tujca iz države.
40 milijonov žrtev sodobnega suženjstva
Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas: "Trgovina z ljudmi deluje po preprostem mehanizmu ponudbe in povpraševanja, le da ne gre za izdelke, ampak za ljudi, in ne za podjetnike, ampak za kriminalne združbe. Tudi za trgovino z ljudmi je bistvena donosnost, zato novači žrtve, jih prevaža, premešča in prodaja končnim odjemalcem. Ker tovrsten posel temelji na uporabi fizičnega nasilja, na čustveni zlorabi, prevari in goljufiji, ima trgovec z ljudmi minimalne stroške in skoraj čisti dobiček, na račun življenj drugih ljudi, svojih žrtev. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je bilo leta 2016 v svetu 40,3 milijona žrtev sodobnega suženjstva, dejanja na globalnem nivoju pa kažejo, da se trgovina z ljudmi vse bolj razrašča, da sledi trendom povpraševanja, kar dokazujejo nove pojavne oblike trgovine, kot sta beračenje in izkoriščanje drugih kriminalnih dejavnosti, v katere so žrtve prisiljene. V državah EU opazno narašča trgovanje z ljudmi z namenom prisilnega dela in delovnega izkoriščanja, saj predstavlja 21 odstotkov vseh registriranih žrtev, čeprav je zaradi kompleksnosti odkrivanja tovrstnega pojava številka zagotovo veliko večja."
