Vrhovni sodniki oprostili mariborska goreča zagovornika legalizacije konoplje

Vesna Lovrec
25.11.2020 10:07
Sanjin Jašar v kazenskem procesu ni zanikal, da se je ukvarjal s proizvodnjo marihuane, a je mariborska sodnica Danila Dobčnik Šošterič dvakrat odločila, da je bilo njegovo dejanje v kazenskem smislu majhnega pomena. Višji sodniki se niso strinjali z njo. Pritrdili so tožilki Januši Kušar Rotman in obsodili tako Jašarja kot soobtoženega Tomaža Zagoršaka. Zdaj pa se je na vrhovnem sodišču spet zgodil preobrat. Tokrat dokončen, s pravnomočno oprostilno sodbo za oba.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Večer

"Do ustavnega sodišča bom branil svojo stranko, če bo treba," je lanskega julija napovedal odvetnik Robert Pungerl, ko je mariborsko višje sodišče sledilo pritožbi tožilke Januše Kušar Rotman in njegovemu klientu Tomažu Zagoršaku zaradi sodelovanja pri proizvodnji prepovedane konoplje oprostilno sodbo spremenilo v obsodilno. Zagoršak je bil obsojen na pogojno kazen in za krivega spoznan skupaj z mariborskim aktivistom Sanjinom Jašarjem, gorečim zagovornikom legalizacije konoplje, ki so mu višji sodniki oprostilno sodbo spremenili tako, da so ga za eno leto pošiljali v zapor.

Jašar se zoper sodbo ni pritožil

Odvetnik Robert Pungerl 
Osebni Arhiv

Spomnimo: mariborska aktivista sta v kazenskem postopku pristala po hišni preiskavi v enem od objektov Kulturnega centra Pekarna - nekdanjem klubu Supernova. Januarja 2016 so policisti v tem prostoru našli 44 sadik indijske konoplje, šest kilogramov posušenih delcev te rastline, šest gramov konopljine smole in 700 mililitrov kreme s THC. Na prepovedane substance v klubu Supernova je policiste opozoril anonimnež, v čigavi posesti so konoplja in izdelki iz nje, pa so kriminalisti odkrili tudi z Jašarjevimi zapisi na facebooku. Na svojem profilu je namreč objavil oglas, da išče prostovoljce, aktiviste za pomoč bolnikom - in da potrebuje "pralce" marihuane, asistenta za bolnike in kurirja, ki bi pri preprodajalcih nabavljal po kilogram trave. Potencialno zainteresirane je opozoril, da v njegovem aktivizmu ni slave. "Če vas zasačijo, ne boste dobili plakete za najboljšega humanitarca, ne boste dobili svojih pet minut na televiziji - dobili boste zaporno kazen in dva stavka v črni kroniki," se je Jašar zavedal, kakšne so lahko posledice.

Saso Bizjak

Odkrito grozil tožilki

In res so bile. Proti njemu in Zagoršaku je stekel kazenski proces. Jašar se na sojenju ni sprenevedal, da je trgoval s konopljo, a se je zagovarjal, da se je ta posel pričel slučajno, ker je za kuhanje konopljine smole, s katero je hotel pomagati bolnikom, potreboval več konoplje, kot je je predelal. Vse, kar je tožilstvo spisalo proti njemu in Zagoršaku, je bil pripravljen prevzeti nase. "Nepravično se mi zdi obtožiti človeka, ki je bil slučajno enkrat prisoten v prostoru. Potemtakem bi morali obtožiti tudi mojo mamo, ker mi je nosila krpe, ki sem jih potreboval pri tem delu," je branil soobtoženega, ki očitkov ni priznal, je pa prijateljevo akcijo izdelovanja konopljine smole podpiral. O Jašarju, ki je sicer na sojenju odkrito grozil višji tožilki Januši Kušar Rotman, so pozitivno izpovedale tudi številne priče, ki so bile odjemalci njegovih izdelkov iz konoplje. Nekateri so mu za izdelke iz konoplje plačevali, drugim je preparate podaril, vsi so se mu na sojenju zahvaljevali. Vrhovni sodniki so svojo odločitev oprli tudi na pričanja teh ljudi. "Gre za ljudi, ki so izkusili učinke številnih terapij, preden so pričeli z uporabo produktov iz konoplje," je navedel senat vrhovnega sodišča, ki mu je predsedovala Barbara Zobec, člani pa so bili še Kristina Ožbolt, Brigita Domjan Pavlin, Mitja Kozamernik in Borivoj Rozman.

"Splošno znano dejstvo je, da se v družbi vse pogosteje posega po konopljinih pripravkih kot alternativnem zdravilu. Nenazadnje pa tudi novejša sodna praksa vrhovnega sodišča sledi deloma spremenjenemu stališču zdravstvene stroke v zvezi z učinki konoplje pri lajšanju posledic določenh bolezni," je vrhovno sodišče obrazložilo, zakaj ocenjuje, da je dejanje, ki sta ga izvršila obtožena, šteti kot dejanje majhnega pomena.

Zapisano se lahko razume, kakor da preiskovalci in tožilci pri preiskovalnju in preganjanju storilcev tovrstnih kaznivih dejanj opravljajo Sizifivo delo. Vendar je pri tem potrebno opozoriti, da konoplja v Sloveniji spada med prepovedane droge. V uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog je uvrščena visoko, v drugo skupino, in dokler bo tako, je tožilstvo tovrstna dejanja dolžno preganjati, saj gre za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na to okoliščino je večkrat na sojenju in tudi kasneje v pritožbi spomnila višja tožilka Januša Kušar Rotman. Poudarila je, da prosti promet s konopljo ni dovoljen, o obtoženima, ki jima niso zasegli ravno majhne količine droge, pa izpostavila, da za gojenje konoplje nista imela ustreznih dovoljenj pristojnega ministrstva.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta