Rozmari Petek
Proti nekdanjemu prvemu možu Termoelektrarne Šoštanj in očetu (pre)dragega bloka 6 Urošu Rotniku na celjskem sodišču potekata dva kazenska postopka. V enem mu tožilstvo očita, da je iz davčnega spisa odtujil originalen dokument, v katerem naj bi bil sprva prijavil, da ima v sefu 3,3 milijona evrov gotovine, v drugem pa, da je krivo prijavil krajo dokumenta – v tem primeru je šlo za izginotje originalnega dokumenta o prejemu denarja, ki naj bi mu ga bil izročil hrvaški poslovnež Alexander Hrkač. Na videz manj pomembna primera, ki sta bila sprožena posredno zaradi kršitev pri davčnem postopku, pa bosta posredno vendarle odgovorila na to, ali je Rotnik do 3 milijonov evrov premoženja res prišel posredno preko Hrkača s trgovanjem s certifikati na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini ali pa je denar pravzaprav podkupnina ob gradnji bloka 6.
Težko zaslužen materin denar sedem let pustil pri Hrkaču
Rotnik zatrjuje, da je denar zaslužil s poslovanjem s Hrkačem. Spoznal ga je na plaži in leta 1996 z njim podpisal prvo pogodbo, nato še tri anekse. Denar, ki ga je investiral, je bil deloma tudi od staršev. Mati je veliko zaslužila z oddajo sob, vzrejo piščancev in gojenjem solate, vse to pa je vedno znala v pravem času pretopiti v zlato, je na prejšnjih narokih opisoval Rotnik. Ker do leta 2003, torej celih sedem let, ni videl boljših poslovnih priložnosti, je denar pustil pri Hrkaču. Leta 2003 pa mu je Bogdan Pušnik predstavil svoje zanimive projekte, zato je denar, ki se je nabiral pri Hrkaču (nabralo se ga je za dobrih 6 milijonov konvertibilnih mark Bosne in Hercegovine), vzel (obračun sta naredila konec oktobra 2003, pet dni kasneje naj bi mu Hrkač denar izročil na roko) in ga dal Pušniku, ki mu je nato denar vračal do leta 2008.
Pričakoval, da bodo vsi oproščeni
Ko je sodišče v postopku prisluhnilo vseh pričam, je želelo slišati še mnenje sodnega izvedenca dr. Draga Dubrovskega, ki je bil danes pripravljen predstaviti svojo oceno. Vendar ker Hrkač, ki je v postopku obtožen krive izpovedi, ni prejel prevedenega izvedeniškega mnenja, predstavitve ni bilo. Hrkač je sicer poudaril, da je na sodišče sicer vseeno prišel, ker je iz zaključnega mnenja sodnega izvedenca (tega pa si je prevedel sam) sklepal, da bodo zaradi stavka, da je šlo za neobičajno prakso, a vendar mogočo, v tej zadevi vsi oproščeni. Šele pred obravnavo so ga odvetniki opozorili, da je preveč tvegano, da bi šele sedaj prvič slišal izvedeniško mnenje in nanj odgovarjal. Zato je prosil, da se to mnenje prevede, preden nadaljujejo. Sodnica je nato zgolj zaključni del izvedeniškega mnenja vendarle prebrala. V njem Dubrovski navaja, da vpleteni niso dovolj utemeljili prihodkov, vidna naj bi bila neskladnost med posameznimi podatki in izjavami, zato Dubrovski meni, da ni pojasnjen izvor dobička. Ta je obenem predstavljen zelo enostavno, le kot razlika med nakupno in prodajno ceno certifikatov. To se mu je zdelo neobičajno tudi zato, ker sta bila udeleženca izkušeni finančni strokovnjak in izkušeni investitor, pa sta vendarle ob tako visokih zneskih poslovala brez kakršnegakoli zavarovanja, čeprav je šlo za ekstremno velika tveganja. Nenavadno je bilo tudi poslovanje v gotovini namesto preko računov. Pa dajanje brezobrestnih posojil. Pogodbe so bile napisane skrajno poenostavljeno tako po obliki kot po vsebini, večkrat so bile napisane kar na roko. Skromna dokumentacija je bila večkrat zgolj fotokopija dokumentov. Dubrovski je sklenil, da je bilo v tem primeru pomanjkanje vsakršnega nadzora nad danimi sredstvi. Glede poslovanja z gotovino pa je dodal še, da je šlo za zelo neobičajen način poslovanja, kar ne pomeni, da to na takšen način ne bi bilo mogoče.
Rotnikova obramba (sedaj okrepljena še z odvetniško družbo Senica) si za razliko od Hrkača mnenja Dubrovskega ni razlagala kot ugodnega, zato je naročila drugega, pod katerega se je podpisal dr. Branko Mayr. Ob tem je vztrajala, da bi že izvedenec v svojem mnenju moral upoštevati tudi dve civilni tožbi, ki so ju izbrskali in sta obravnavali podobna poslovanja, kot jih v primeru Rotnika. Obravnava, na kateri naj bi slišali obe mnenji, tako uradnega sodnega izvedenca kot drugo strokovno mnenje, bo 5. februarja prihodnje leto. Še letos, natančneje 23. decembra, naj bi v prvem primeru kraje dokumenta, ki se tudi očita Rotniku, na celjskem sodišču že prišli do zadnjega naroka.
