Rozmari Petek
Na celjskem sodišču je bil nekdanji prvi mož Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik že v drugo spoznan za krivega - v prvem postopku, končanem decembra lani, sodišče ni verjelo, da je v svoji prijavi v davčnem postopku napisal le 300 tisoč evrov namesto 3,3 milijona evrov, kot je imel v evidencah davčni inšpektor, original prijave premoženja pa je Rotnik vmes odtujil; obsojen je bil na pogojno kazen, a se je pritožil. Tokrat sodišče ni verjelo njegovi zgodbi, da je dobre tri milijone evrov zaslužil že v letih 1996 do 2003 s trgovanji z vrednostnimi papirji in certifikati na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.
Neskladnosti bilo preveč
Razlogov je več. Kot prvo je bilo tako v njegovi zgodbi kot v zgodbi hrvaškega poslovneža Alexandra Hrkača, preko katerega naj bi bil služil milijone, veliko nedoslednosti in spreminjanj izjav, je med drugim izpostavila sodnica Mojca Turinek. "Navedbe sta ves čas prilagajala, to vodi do zaključka, da so bile lažne," je med drugim dejala Turinkova. Sprva sta denimo trdila, da sta služila s certifikati, nato z delnicami, kasneje pa, da sta trgovala s pravicami vojnih veteranov. Tudi samo poimenovanje fondov, v katera naj bi bil Hrkač vlagal v Rotnikovem imenu, je bilo sporno, saj v času trgovanja sploh še nista obstajala. Kar nekaj takšnih neskladnosti je v svojem mnenju izpostavil tudi sodni izvedenec Drago Dubrovski. Kot denimo, da je neobičajno, da bi človeka s takšnimi izkušnjami iz poslovnega sveta trgovala tako po domače, brez papirjev, brez obrestovanj in predvsem brez zavarovanja, čeprav je Rotnik v to poslovanje po njegovih besedah vložil še dolgoletne prihranke njegove matere. Rotnik je v svojem zagovoru na ta večkrat slišani očitek odgovoril, da je bil takrat predrzen vlagatelj, saj je tako svojo začetno vrednost petnajstkrat povečal.
Podobno kot sedaj trgujejo s kriptovalutami, s tem da so tu zaslužki še višji. "Nobenega denarja nimam na podlagi kaznivih dejanj," je zatrdil Rotnik. Njegova odvetnica Alenka Ranziger Sagmeister pa je, ne glede na to, da se sam postopek sploh še ne nanaša na veliko sojenje v aferi TEŠ, ki naj bi pokazalo, kdo je prejemal podkupnine, dejala, da Rotniku nikoli ne bodo mogli dokazati, da je kaj prejel od Alstoma. "In sicer iz preprostega razloga - ker se to ni zgodilo," je dejala.
Če ni milijonov služil na Hrvaškem in v BiH ...
A to, da sodišče že v drugo ni verjelo njegovi zgodbi o milijonih (v prvem primeru je sicer sprva napisanih 3,3 milijona evrov denarja želel pretopiti v 300 tisoč, sedaj pa je poskušal dokazati, kako je že leta 2003 imel dobre tri milijone evrov premoženja), namiguje ravno na to, kar njegova odvetnica odločno zavrača. Sojenje v tem primeru se sicer sploh še ni začelo. Dejstvo pa je, da je ravno zaradi dileme, ali je Rotnik milijone res zaslužil že pred odločitvijo za gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, to sojenje sploh bilo deležno pozornosti medijev. Rotniku se namreč tokrat ni sodilo zaradi domnevnega prejema podkupnine, temveč zaradi krivega pričanja in krive ovadbe. Rotnik je podal - tako je presodilo sodišče - krivo kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki naj bi bil iz davčnega spisa odtujil Izjavo o prejemu denarja, s katero je Rotnik poskušal dokazati, da njegovo premoženje izvira že iz leta trgovanj na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.
Na podlagi zaslišanj in zapisnikov, narejenih v sklopu davčnega postopka, pa je jasno, da ta izjava (vsaj takrat; sodišče meni, da je bila napisala naknadno) sploh ni obstajala. Že zato, ker je Rotnik v spremni besedi, s katero je opremil vse svoje druge priloge, ki jih je predložil davčnemu inšpektorju, sploh ne navaja. In tudi, ker trdi, da je inšpektorju izročil original, dejansko pa mu ni izročil niti enega drugega originala, temveč mu je vedno izročal kopije.
Že napovedali pritožbe
Sodnica je Rotniku prisodila plačilo 20.100 evrov kazni zaradi krive ovadbe, Hrkača, ki je zaradi Rotnika krivo pričal, pa je obsodila na osem mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let. Odvetnico Varjo Holec, ki je bila soobtožena pomoči pri krivi izpovedi, pa je oprostila, ker ni bilo mogoče izbrisati najmanjšega dvoma o tem, da je Holčeva res vedela, da originala omenjenega dokumenta Rotnik ni imel, čeprav je s svojim podpisom jamčila, da ga ima. Specializirani državni tožilec Ivan Pridigar je sicer za vse predlagal višje kazni; za Holčevo je predlagal osem mesecev zapora in dvoletno prepoved opravljanja dela, za Hrkača osem mesecev zaporne kazni ter za Rotnika plačilo denarne kazni v višini 60 tisoč evrov in deset mesecev zapora zaradi preprečitve dokazovanja. A v tem delu je sodnica Rotnika oprostila, saj bi si takšno kazen (sodeč po obtožnici) prislužil, če bi poskušal preprečiti dokazovanje v kazenskem postopku, ki pa se je začel kasneje, ne pa v upravnem, to je davčnem postopku.
Tožilec je že napovedal pritožbo, enako je storil odvetnik Hrkača Jurij Preložnik, na koncu pa se je za pritožbo odločila še Rotnikova odvetnica. Na razglasitvi sodbe ni bilo nobenega od obtoženih; Holčeva praktično nikoli ni spremljala obravnav, Hrkač tokrat zaradi koronavirusa ni prišel iz Hrvaške, Rotnik je dopoldan podal svoje zaključne misli, razglasa sodbe pa se ni udeležil.
