Elizabeta Planinšič
V javnosti v zadnjem času odmevajo kazniva dejanja s področja spolnih deliktov. Januarja je razburjala sodba koprskega sodišča, ki moškega, ki je svoji prijateljici storil silo, medtem ko je spala, ni obsodilo za posilstvo, ampak za zlorabo slabotne osebe. Ta primer je odprl vprašanja, ali v Sloveniji potrebujemo redefinicijo pojma posilstvo. "Ne je ne" naj bi bil model, ki bi ga bilo treba uzakoniti. Torej, da če se ženska ne strinja s spolnim odnosom, je to posilstvo. Toda pravosodna ministrica Andreja Katič je šla še korak dalje. Bolj kot model "ne je ne" zagovarja model "ja je ja". Pred dobrim mesecem dni je v intervjuju za Večer dejala: "Zdi se mi samoumevno, da če si lastnik neke stvari in da če nekomu ne dovoliš, da uporablja to stvar, je pač ne sme uporabljati. Pri definiciji posilstva pa, če pogledamo model 'ne je ne', se smatra, da je ženska vedno pripravljena na spolni odnos in mora reči ne. Ne moremo izhajati iz tega, da je pripravljena kadarkoli kjerkoli s komerkoli, ampak iz tega, da mora izrecno privoliti - z besedami ali obnašanjem." Kazenski zakonik se bo tako, kar se tiče kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, odprl.
Glede na sodbo zdravniku zaradi zlorabe mladoletne pacientke, o kateri smo v Večeru poročali včeraj, pa je javnost prepričana, da bi bilo treba prevetriti celotno poglavje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Zdravnik Davorin Kolarić je namreč pravnomočno kriv kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, a obsojen zgolj na pogojnih 18 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Pred tremi leti, ko je služboval še v lenarškem zdravstvenem domu, je mladoletni pacientki, ki je prišla k njemu po opravičilo za odsotnost od pouka telesne vzgoje, v nasprotju s pravili medicinske stroke otipaval tudi dojke in spolovilo. Zdravnik zdaj službuje na Razkrižju in očitno bo delo tam lahko nadaljeval.
Grozilo mu je do osem let zapora
Sodišče se je odločilo - glede na to, da je izreklo pogojno obsodbo - zgolj za sankcijo opominjevalne narave. Za zaporno kazen in prepoved opravljanja poklica, kar je terjal tožilec, pa ne, češ da ne vidi nevarnosti, da bi zdravnik dejanje ponovil. Da gre za (pre)milo kaznovanje, je splošno mnenje, in da je treba kazni zaostriti. A dejstvo je, da zagrožene kazni za dejanja iz poglavja zoper spolno nedotakljivost niso tako nizke. Kolariću je denimo za kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja grozilo od enega leta do osem let zapora.
Kdaj odvzem licence
V oči bode tudi dejstvo, da pravnomočno obsojeni zdravnik Kolarić lahko še naprej opravlja svoje delo. Sodišče mu tega ni prepovedalo. Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je v oddaji Preverjeno dejala, da v primerih, ko zdravnik v kazenskem smislu ne stori strokovne napake, zbornica postopka za odvzem licence ne more sprožiti, če sodišče ne izreče ukrepa prepovedi opravljanja poklica. "Lahko pa obravnava posamezne primere, se do njih opredeli in tudi izpelje disciplinski postopek. Če pride do obravnave na razsodišču zdravniške zbornice, to lahko izreče opomin ali javni opomin, glede odvzema licence pa se mora zbornica ravnati po zakonu," navajajo na zbornici. Na vprašanje, v kolikih primerih je zbornica v zadnjih desetih letih izrekla ukrep prepovedi opravljanja poklica, odgovarjajo, da je bila doslej trajno odvzeta ena licenca. "Poleg tega je trenutno začasno, za dobo enega leta, odvzeta ena licenca - iz razloga neustreznega znanja slovenskega jezika."
Je pa na predlog Čebašek Travnikove odbor zbornice za pravno-etična vprašanja sprožil postopek nadzora nad Kolarićem, ki še ni končan. O odprtih postopkih ne želijo dajati podatkov, so pa na zbornici ogovorili na splošna vprašanja, kako dolgo postopki trajajo in kaj zajemajo. "Prej kot v pol leta jih ni mogoče skleniti. Odbor ali drugi organi zbornice (tožilec, razsodišče) najprej zberejo podatke, pogosto prosijo za dopolnitev, ki jih pošlje prijavitelj. Sledijo pogovori z vpletenimi zdravniki oziroma zobozdravniki. V nekaterih primerih so potrebna mnenja izvedencev ali stališča razširjenih strokovnih kolegijev, na kar je treba čakati več mesecev. Šele ko je vse to zbrano, se lahko začne odločanje. V primeru obravnave na razsodišču pa ima obravnavani zdravnik tudi pravico do pritožbe na izrečeni ukrep. Podrobnosti o poteku posameznih obravnav ne moremo razkriti pred zaključkom postopka. Če je izrečen javni opomin, je tak ukrep objavljen v reviji ISIS," zaključujejo na zdravniški zbornici.
