Prejšnji teden bi se na ljubljanskem sodišču moralo nadaljevati sojenje Janu Korošcu, obtoženemu zaradi hude prometne nesreče, ki se je marca zgodila na Dunajski cesti v Ljubljani. V njej sta umrla dva pešca. Sojenje je tik pred koncem, prejšnji ponedeljek bi morali zaslišati še zadnjo pričo, sledile bi končne besede. Pa iz tega ni bilo nič - Korošca niso pripeljali iz pripora. Sodnica Špela Koleta je pojasnila, da so jo že pred ponedeljkom iz ljubljanske Povšetove obvestili, da pripornika zaradi kadrovskih težav ne bodo mogli privesti na sodišče. Tako ji ni preostalo drugega, kot da je sojenje preložila. Razpisala ga je za prihodnji ponedeljek.
Prehiter, pri rdeči luči in pijan
Naj spomnimo, da je Korošec 8. marca približno 20 minut pred eno zjutraj na Dunajski v Ljubljani z VW passatom trčil v Milana Đukića in Mića Jožića, ki sta pri križišču z Vilharjevo po prehodu za pešce pri zeleni luči na semaforju prečkala cesto. Na tem območju je omejitev hitrosti 60 kilometrov na uro, Korošec pa je pešca podrl pri hitrosti 89 kilometrov na uro. V krvi je imel 2,1 promila alkohola. Vse priče so že zaslišali razen obtoženčevega nekdanjega dekleta. Na vabila se je nekaj časa odzivala z zdravniškimi opravičili, a je po nadaljnjem preverjanju zavod za zdravstveno zavarovanje ocenil, da lahko pride na sodišče. Na prejšnji narok je tudi prišla, a kot rečeno, sodnica dokaznega postopka zaradi odsotnosti obtoženega ni mogla zaključiti. Tudi na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so nam potrdili, da pripornika niso mogli privesti zaradi kadrovskega pomanjkanja. Kot so sporočili, so bili letos iz istega vzroka prisiljeni odpovedati 685 spremstev, lani 562. Torej se stanje iz leta v leto slabša. Z največjo kadrovsko podhranjenostjo se ubadajo v zaporih na Dobu, v Ljubljani in Kopru.
Rešitev: zaslišanja prek videokonference
Iz lanskega letnega poročila uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je razvidno, da pripornike oziroma zapornike največkrat spremljajo v zdravstvene ustanove in na sodišča. Prednost imajo nujna spremstva v zdravstvene zavode in varovanje v bolnišnicah, sledijo spremstva na glavne obravnave in potem še vsa ostala. Lani je bilo, kot rečeno, odpovedanih 562 spremstev, predlani 271. Bi jih bilo pa še precej več, če v spremstva ne bi vključevali tudi vseh vodstvenih delavcev pravosodne varnostne policije. Leta 2018 so na podlagi dogovora s sodiščem v Trebnjem opravili 39 zaslišanj kar v zaporu na Dobu, kar je zelo razbremenilo pravosodne policiste in organizacijo spremstev. "Po našem mnenju bi lahko več sodnih obravnav opravili prek videokonference, a se je na Dobu ta možnost uporabila le desetkrat. Vendar je tudi to napredek v primerjavi z letom 2017, ko so videokonferenco izpeljali dvakrat," piše v lanskem letnem poročilu.
Število spremstev se zelo poviša pred sodnimi počitnicami v juliju in v začetku septembra. Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov težave blažijo tako, da spremstva opravljajo tudi pravosodni policisti, ki bi sicer morali opravljati varovanje v zaporu, kar gre na račun manjše varnosti v zaporu. Za najbolj varnostno zahtevna spremstva sicer to ne velja. Ta zahtevajo posebno organizacijo in večje število paznikov, zato jih je v manjših zaporih oziroma oddelkih težje izpeljati. V takih primerih priskočijo na pomoč pazniki iz drugih zaporov. Pri spremljanju varnostno zelo zahtevnih oseb včasih sodelujejo tudi policija in varnostne službe sodišč.
