V torek je v Celju 32-letnik skušal zastrupiti svojo hčerko in nekdanjo partnerico, v hrano in pijačo je skril zdrobljene tablete. A tovrstni primeri niso pogosti. V Sloveniji se v kriminalistični praksi redko pojavljajo primeri namerne zastrupitve osebe, je pojasnil Drago Menegalija iz Generalne policijske uprave. Gre bolj za občasne primere sumov kaznivih dejanj povzročitve telesne poškodbe, oškodovanci pa so pravočasno in uspešno oskrbljeni v zdravstvenih ustanovah. A en poskus umora je Menegalija vseeno izpostavil: "Leta 2012 je osumljenka najprej omamila oškodovanca s tem, da mu je v kavo vsula neznano snov. Zaradi tega je postal zaspan in omotičen in se je prebudil še ravno v času, ko ga je s kamnom udarila po glavi in ga poskušala zadaviti z vrvjo."
Umori z zastrupitvijo so najbolj skrivnostna kazniva dejanja. Za potencialen strup velja vsaka snov, ki lahko povzroči znake bolezni ali smrt - čistila, strupene rastline, droge, pesticidi, kemikalije, težke kovine ... Višje sodišče v Ljubljani je februarja 2005 za krivega zastrupitve z marihuano spoznalo moškega, ki je drugemu omogočil skupno uživanje mamila, a v tem primeru ni šlo za namerno dejanje. Pred dvema letoma se je zaradi groženj z zastrupitvijo vode v priporu znašel Kraševec, zadnje tedne pa v medijih odmeva primer zastrupitve najglasnejšega Putinovega kritika Alekseja Navalnega z živčnim strupom novičok. V tujini med strupi prevladujejo še polonij in ricin pa tudi volčja češnja, pikasti mišjak, strihnin, arzenik in kačji strup.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
