Zdravniška zbornica po sodbi zdravniku zaradi kršitve spolne nedotakljivosti: v primeru nasilja nikoli ne more biti mediacije

Vesna Lovrec Vesna Lovrec
10.03.2019 20:53

Mariborsko tožilstvo je zoper zdravnika, ki je zlorabil zaupanje 16-letne pacientke, terjalo kazen leto in pol zapora in prepoved opravljanja poklica. Sodišče ni podvomilo o njegovi krivdi, izreklo pa mu je (samo) pogojno kazen. Zdenka Čebašek-Travnik: primer v presojo odboru za pravno etična vprašanja pri zdravniški zbornici

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zgodba mladoletnice, ki je v Zdravstvenem domu Lenart postala žrtev zdravnika, je nazoren prikaz tega, kaj vse mora pretrpeti domnevna žrtev spolnega nasilja, če želi, da storilec za svoja dejanja kazensko odgovarja.
Igor Napast

Zdravnik, o katerem smo lani razkrili, da je v Zdravstvenem domu (ZD) Lenart septembra 2016 za zadovoljevanje svojih spolnih potreb domnevno zlorabil 16-letno pacientko in ne glede na to ostal v službi, saj direktor ZD Lenart Jožef Kramberger proti njemu ni ukrepal niti disciplinsko niti ga ni prijavil policiji, je Davorin Kolarić. Senat mariborskega okrožnega sodišča ga je v petek obsodil zaradi kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. S tem se je na prvi stopnji končala kalvarija najstnice, ki se ji je zaradi osebnega zdravnika, h kateremu je nič hudega sluteč prišla po opravičilo za odsotnost od telesne vzgoje - on pa ji je med pregledom sam odprl gumb na hlačah, ji slekel spodnjice in jo brez rokavic s prsti pričel otipavati po spolovilu -, porušil svet.

"Zadovoljeval svoje spolne potrebe"

"Kot zdravnik je z zlorabo svojega položaja storil spolno dejanje z oškodovanko, ki mu je bila kot pacientka zaupana v zdravstveno oskrbo. In sicer na način, da je na podlagi svoje avtoritete in njenega zaupanja dosegel, da ji je med pregledom površinskih bezgavk v dimljah v nasprotju z doktrino in pravili medicinske stroke s prsti razmikal sramne ustnice in s tem zadovoljeval svoje spolne potrebe," je predsedujoča senatu Barbara Nerat prebrala iz izreka sodbe. Za kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja zakon predvideva kazen od enega leta do osmih let zapora, vendar če bo petkova odločitev v celoti postala pravnomočna, zdravniku ne glede na njegovo početje ne bo treba za zapahe. Sodišče je namreč tožilstvu sledilo samo v delu, da je obtoženi zdravnik očitano dejanje zakrivil, o strogosti sankcije in o najbolj pomembnem vprašanju, ali naj se Kolariću še naprej zaupa opravljanje zdravniškega poklica, pa je zavzelo drugačno stališče. Višji tožilec Zoran Klinc je za Kolarića zahteval obsodbo na leto in pol zapora in terjal varnostni ukrep opravljanja zdravniškega poklica za obdobje dveh let. Za razmislek si je senat vzel en dan časa, v petek pa odločil, da za zdravnika zadostuje pogojna obsodba na leto in pol zapora s preizkusno dobo treh let. Glede predlagane prepovedi opravljanja zdravniškega poklica pa je Neratova razložila, da senat v postopku ni prepoznal nevarnosti, da bi zdravnik sporno dejanje še kdaj ponovil, zato je predlog za varnostni ukrep sodišče zavrnilo.

Kaj vse je morala pretrpeti

Zgodba oškodovanke, ki je nič hudega sluteč prišla k zdravniku po opravičilo za odsotnost od pouka športne vzgoje, v ordinaciji pa postala žrtev zadovoljevanja njegovih spolnih potreb, je nazorno prikazala, kaj vse mora pretrpeti domnevna žrtev spolnega nasilja, če želi, da storilec za svoja dejanja kazensko odgovarja. Dogodek se je zgodil 19. septembra 2016. Dekle je bilo pred tem zaradi udrte prsnice na pregledu prsnega koša z magnetno resonanco, kjer so ji predlagali, naj ji njen osebni zdravnik, h kateremu je morala po opravičilo, še zmeri krvni tlak. V ZD Lenart jo je pripeljal oče in prvič se je zgodilo, da ga zdravnik Kolarić ni povabil v ordinacijo. Dijakinja se je morala tam sleči do pasu, zdravnik ji je povedal, da ji bo pregledal bezgavke. Ko ji je pretipal dojke, ji je naročil, naj leže. Šokirana je bila, ko ji je brez opozorila kar sam odpel gumb na hlačah in jih s spodnjicami vred potegnil do kolen. Z roko ji je pritisnil na kolk, potem v predel nad sramno kostjo, nakar ji je naročil, naj se obrne na trebuh. Ko navodilu ni sledila, jo je prijel za bok in jo na trebuh obrnil sam, z rokami jo je prijel za stegna in ji začel razmikati sramne ustnice. Po "pregledu" je stopil do umivalnika in si umil roke, ko se je oblekla, pa se je izgovoril, da se ji je lahko malo bolj posvetil, ker je bila zadnja pacientka. Napisal ji je opravičilo za šolo in lahko je odšla. Oče je takoj opazil spremembo na hčerki, poizvedoval je, kaj se je zgodilo, a se je bala njegove reakcije, zato se je raje kot njemu najprej zaupala prijateljici. Na njen predlog je poklicala na anonimni telefon za otroke in mladostnike, kjer so jo napotili do zastopnice pacientovih pravic, ta pa je uredila mediacijo v zdravstvenem domu. Na sestanku se ji je zdravnik opravičil, ker ji ni predhodno pojasnil poteka pregleda in ni terjal njenega soglasja. Šestnajstletna punca s potekom mediacije ni bila zadovoljna, vse skupaj je samo še poglobilo njeno stisko. In ko je dojela, da direktor ZD Lenart Jožef Kramberger, ki ji je celo ponudil svoj odstop, kar je odklonila, zdravnika Kolarića ne bo naznanil policiji, je to storila sama.

Opravili so rekonstrukcijo "zdravniškega pregleda"

Stekla je preiskava, obdolženi zdravnik pa je šele aprila lani (leto in pol po dogodku) sedel na zatožno klop. Zaradi občutljivosti primera in predvsem zaščite oškodovanke je bila javnost iz sojenja izključena. Zato si je težko predstavljati, kaj je prestajala danes 19-letna punca, ko je bila na sojenju ob rekonstrukciji dogodka na lutki primorana znova podoživljati, kaj ji je storil zdravnik. Obdolženi temu, kako je oškodovanka opisala pregled, ni nasprotoval, priznal je tudi, da ji je sam slekel hlače in spodnjice in da to ni bilo prav. Ni pa pristal na očitke tožilca, da je s tem storil spolni delikt, zato je odgovornost za kršitev spolne nedotakljivosti pacientke zanikal. V postopku ga je zagovarjal odvetnik Ivan Starčevič. "Ravnanje je bilo v skladu s pravili stroke. Nobenega materialnega dokaza ni za to, kar trdi tožilstvo," je v izjavi za Večer odvetnik lani branil zdravnika. Tožilec Klinc je obtožnico oprl na mnenje specialista, sodnega izvedenca s področja družinske medicine, dr. Antona Gradiška, ki je ocenil, da zdravnik pacientke ne bi smel nenapovedano sleči, poleg tega pa je pri pregledu bezgavk nepotrebno dotikanje dojk in spolovila.
Kot rečeno, je bil dokazni postopek tajen, zato javnosti ni znano, kaj so v izvedenskih mnenjih zapisali trije klinični psihologi in psihiater, ki so pregledali oškodovanko in obtoženega. Je pa sodnica na razglasitvi sodbe poudarila, da je bilo na podlagi izvedenskih mnenj, izpovedb prič in oškodovanke pa tudi na podlagi zagovora obdolženega ugotovljeno, da je kot zdravnik preveč posegel v intimno sfero šestnajstletnice. "Nesporno je bilo dokazano, kako je potekal pregled, ki je odstopal od siceršnjega površinskega pregleda bezgavk v dimljah. Prepoznali smo, da ste izpolnili vse objektivne in subjektivne znake kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti," je sodnica dejala Kolariću. Sodba še ni pravnomočna.

Zbornica obsoja dejanje

Na obsodbo se je danes po poročanju STA odzvala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik. Dejanje, ki sicer še ni pravnomočno dokazano, je v imenu celotne zbornice obsodila. Povedala je, da je zbornica v preteklosti pri zdravniku opravila nekatere strokovne nadzore, ki pa niso bili povezani s tem primerom. V njih so ugotovili manjše nepravilnosti, ki pa jih je zdravnik odpravil.
Primer otipavanja bolnice je danes sama poslala v presojo odboru za pravno etična vprašanja pri zdravniški zbornici. Ta bo izvedla svoj postopek, ki se lahko konča tudi z odvzemom zdravniške licence, je dejala. Odzvala se je tudi na podatek, da je zastopnica pacientovih pravic v tem primeru uredila mediacijo v zdravstvenem domu Lenart. Po njenih besedah v primeru nasilja nikoli ne more biti mediacije, zato da je pravilno, da se je dekle odločilo podati prijavo na policijo.
Prepričana je sicer, da so primeri takšnih zlorab v zdravstvu redki ter da bo stroka uživala zaupanje še naprej, če jih bo sproti razkrivala in obravnavala. Primere, ko so zdravniki zlorabljali svoje bolnike, so v preteklosti že obravnavali, nekateri zdravniki pa so bili zaradi tega tudi že obsojeni na zaporno kazen, je povedala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta