Po daljšem premoru zaradi karanten, izolacij in okužb se na koprskem okrožnem sodišču nadaljuje sojenje Sergeju Racmanu, Jožetu Kojcu, Dejanu Šurbku in Vesni Ternovec. Specializirano tožilstvo jim očita, da so pod krinko velnes in spa storitev v klubu Marina na Ajševici organizirali delovanje prostitutk. Od odprtja poleti 2014 do aretacij in hišnih preiskav januarja 2019 je v klubu delalo več kot 500 žensk. Nekatere iz Romunije so prek videokonferenc že zaslišali, a za zaprtimi vrati sodne dvorane.
O tem, kako so Racman, Šurbek in Kojc pridobili stavbo nekdanje igralnice Jolly na Ajševici, je pred dnevi na sodišču pojasnjeval Mario Lukić, ki je bil zaposlen v Heti. V začetku leta 2013 so se z njimi najprej dogovorili za najemno pogodbo. Ker so ves čas iskali kupca za ta objekt, je nato Heta objekt tudi prodala družbi Probonus, ki je lastniško povezana z obtoženo trojico poslovnežev.
Ni koncesije, ni igralnice ...
Najprej so predstavljali, da bodo na Ajševici odprli igralni salon, čeprav so kmalu v najemno pogodbo vnesli tudi druge dejavnosti (frizerstvo, pedikuro, masaže in podobno). "Dobili smo klic, da koncesije za igralni salon niso dobili," je Lukić pojasnil, kako so izvedeli, da tam ni casinoja. Ko so to ugotovili, so jim predlagali, da objekt odkupijo, je Lukić povedal preiskovalcem. Pojasnil je, da so bili zaradi velikih vlaganj edini možni kupci.
Pričala je tudi Urša Zupan, nekdanja direktorica in svetovalka v Racmanovih družbah Onisac in Kolosej. Konec leta 2012 je pripravljala nezavezujočo ponudbo za najem objekta na Ajševici. Potrdila je, da so takrat imeli veliko poslovnih idej, dobila je tudi naročilo, naj preverijo, kako je v Sloveniji zakonsko urejena prostitucija. "Kako si nekdo prizadeva dobiti koncesijo za igralništvo, hkrati pa se zanima za prostitucijo?" je zanimalo državno tožilko Majo Veber Šajn.
Priča ji na to ni znala odgovoriti, je pa potrdila, da so se pogovarjali o "genlemen's klubih". Po njeni oceni takšni klubi, kot denimo v Avstriji, pri nas niso dovoljeni. O tem naj bi se pogovarjali na operativnih sestankih s Kojcem in Racmanom. Takrat je že predajala posle in kasneje odšla iz podjetja. Ko je v medijih izvedela, kaj se je zgodilo, jo je to presenetilo.
"Zadeva bi lahko funkcionirala na tiho"
"Zadeva bi teoretično lahko funkcionirala na tiho, verjetno pa ne v stilu Andiama," je v dopisu, ki so ga kasneje našli preiskovalci, glede zakonske ureditve prostitucije v Sloveniji zapisala druga pravnica v Racmanovi družbi Šanin Likar. Andiamo je klub s prostitutkami v avstrijskem Beljaku. Šanin Likar je povzela slovensko zakonodajo in zapisala, da prostitucija ni ne prekršek ne kaznivo dejanje, naštela pa je s tem povezana kazniva dejanja (spravljanje v suženjsko razmerje, trgovina z ljudmi, zloraba prostitucije).
Njen dopis je Zupanova poslala Kojcu in Racmanu in ob tem sama zapisala, da se prostitucije v Sloveniji ne preganja, ni pa je mogoče organizirati v javni hiši, dekleta lahko nudijo storitve sama, neorganizirano. Njihova zamisel bi lahko "šla skozi", če bi oglaševali le klub, kar bi počele stranke v njem, pa naj se jih ne bi tikalo.
Na sodišču je Urša Zupan potrdila, da sta bila na to temo s Šurbkom tudi na obrtni zbornici. Prepričana je bila, da te dejavnosti v Sloveniji ni mogoče registrirati. Šanin Likar je potrdila, da je za klub Andiamo slišala, saj se je oglaševal po radiu, in da se je verjetno njen zapis nanašal na oglaševanje.
Odvetnica Sergeja Racmana Martina Žaucer Hrovatin je po pričanju vodje novogoriške enote tržnega inšpektorata znova predlagala sodišču, da iz sodnega spisa izloči dokaze. Inšpektorica Karmen Velikonja je opisovala nadzor, ki so ga jeseni 2016 opravili s policisti in drugimi inšpekcijskimi službami v klubu Marina. Obramba trdi, da je policija nadzor izkoristila in tako po bližnjici prišla v klub.
Inšpektorica je povedala, da so se za nadzor v Marini odločili na pobudo policije na regijski koordinaciji. Sama je preverjala spoštovanje predpisov s področja tržnega inšpektorata. Nadzor so opravili v večernih urah, ker so hoteli ugotoviti resnično stanje. "Vedelo se je, da je sistem sprejema gostov drugačen kot v drugih hotelih. Zahtevali smo dokumentacijo in legitimirali goste in gostje," je povedala. Pri usmerjanju gostov in gostij so jim pomagali policisti. Preverjali so predvsem, ali imajo gostje in gosti račune za plačilo vstopnine. V klubu so jim pojasnili, da tudi ženske plačajo vstopnino. "V hotelske sobe nismo vstopali, ker so bile zasedene," je pojasnila. Separejev ji pa niso pokazali. Hoteli so preveriti, ali gre morda za zaposlovanje določenih ljudi, je dodala. Ženske so bile v spodnjem perilu ali zgoraj brez, moški pa v enakih kopalnih plaščih in natikačih.
"Policija je takrat opravila hišno preiskavo, za kar bi morala imeti odredbo preiskovalnega sodnika," je poudarila odvetnica Martina Žaucer Hrovatin. Policija je takrat ustvarila listine, ki so bile podlaga za druge odredbe, je prepričana.
Tožilka je temu nasprotovala in poudarila, da je šlo, kot je povedala tudi inšpektorica, za povsem običajen nadzor, za ustaljen način dela, predvsem pa ni šlo za hišno preiskavo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
